Z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank sprejeta pravna podlaga za odpravo kreditnega krča

Neuveljavitev Zakona o ukrepih Republike Slovenije bi pomenila nadaljevanje agonije, v katerem banke bistveno manj kreditirajo gospodarstvo, ki nima dovolj sredstev za razvoj. Poslanke in poslanci koalicijskih poslanskih skupin zahtevajo izredno sejo Državnega zbora, na kateri bi obravnavali predlog sklepa o zahtevi Državnega zbora, da Ustavno sodišče Republike Slovenije presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.

Poslanke in poslanci namreč ocenjujejo, da se v Sloveniji soočamo z velikim krčenjem gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročilo bistveno manjše kreditiranje gospodarstva oz. kreditni krč. Dlje trajajoča bistveno zmanjšana možnost kreditiranja, pa kratkoročno in dolgoročno onemogoča uspešno delovanje gospodarstva, kar lahko privede do zloma celotnega gospodarstva.  
 
Cilj Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva.  S tem zakonom se bodo izboljšali pogoji za gospodarsko rast in za ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest. Slabe terjatve se bodo prenesle na transparenten način novo družbo in na tej podlagi bo možna ugotovitev odgovornosti za posamezne slabe terjatve. Slabe terjatve se bodo vrednotile oziroma odkupovale po pravilih Evropske komisije. Tako bo preprečen moralni hazard. Z ZUKSB je določena tudi kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje tistih kreditov, ki niso bili dani na podlagi zakonov ter ostalih predpisov in so bili izven okvira načel bančnega poslovanja. Okrepilo bi se tudi zaupanje zunanjih institucij, ki ocenjujejo bonitete države in državnih ustanov (bonitetne agencije) ali posojajo finančna sredstva Sloveniji (banke, kupci obveznic, …)

Neuveljavitev tega zakona bi pomenila nadaljevanje stanja, v katerem banke bistveno manj kreditirajo gospodarstvo, ki nima dovolj sredstev za poslovanje in za razvoj. Zvišale bi se obresti za slovenske državne obveznice, državi pa bi se onemogočil dostop do mednarodnih finančnih posojil. Slovenija bi bila prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč in sprejeti vse posledice izgube suverenosti, ki jih takšna pomoč prinese.

Celotna zahteva za sklic izredne seje ter predlog sklepa o zahtevi Državnega zbora, da Ustavno sodišče Republike Slovenije presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, se nahajata v priponkah.