Z uvedbo t. i. socialne kapice se bodo zmanjšali stroški dela in izboljšala konkurenčnost podjetij

Cotman: Z večjim nadzorom in preglednostjo želimo preprečiti zlorabe in omogočiti denarno socialno pomoč tistim, ki jo zares potrebujejo. Predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je na današnji novinarski konferenci predstavila strateške cilje na področju trga dela in socialne zaščite, ki bodo osnova za pripravo programa SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah. Kot je dejal, danes živimo v času velike brezposelnosti, pa tudi spremenjene demografske slike, saj se povečuje število starejših. Kot je dejala, bo odbor, ki ga vodi, predlagal ustavno spremembo, na podlagi katere bi v ustavo vnesli tudi pravice starejših, z besedilom: “Vsaka starejša oseba ima pravico do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.”V nadaljevanju je predstavila strateške cilje na področju trga dela in socialne zaščite. Ti so: povečanje zaposlenosti na 75 % v starostni skupini 20 – 64 let do leta 2020, zmanjšanje brezposelnosti na raven iz leta 2008 (do leta 2015) in zmanjšanje tveganja revščine (znižanje števila prejemnikov državne socialne pomoči (DSP) za 20 % do leta 2015). Kot je poudarila, je mogoče te cilje doseči s sprejetjem različnih ukrepov. “Z različnimi, tudi finančnimi spodbudami bomo pospeševali nastanek in razvoj delovnih mest, ki so prilagojena starejšim, so zdravju neškodljiva in prispevajo k trajnostnemu razvoju,” je dejala Cotmanova in dodala, da “bomo spodbujali programe vseživljenjskega učenja in izvajali ukrepe v podporo zdravemu življenjskemu slogu.” Poudarila je še, da bodo zagotovljene stimulacije za daljše ostajanje v zaposlitvi za zaposlene in za delodajalce.

“Prenovili bomo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kjer bomo zmanjšali razdrobljenost programov, racionalizirali postopke vključevanja brezposelnih in dosledno spremljali učinkovitost posameznih programov. Znotraj teh ukrepov bomo okrepili predvsem programe javnih del ter programe namenjene usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih oseb. Ti programi se financirajo tudi iz evropskih sredstev in menimo da moramo v čim večji meri uporabiti ta sredstva, posebej, ker je na trgu zelo veliko povpraševanje po javnih delih,” je dejala predsednica odbora za delo, družino in socialne zadeve Strokovnega sveta SDS. Kot je še izpostavila, “bomo spodbujali tudi programe zaposlovanja težje zaposljivih in dolgotrajno brezposelnih ter podpirali uveljavitev socialnega podjetništva v praksi.”Cotmanova je zatem predstavila ključne cilje na področju zaposlovanja in trga dela. Mednje sodijo zmanjšanje segmentacije na trgu dela, zagotovitev varnosti zaposlenih v primeru izgube zaposlitve, znižanje stroškov dela, povečanje usposobljenosti in kompetentnosti zaposlenih. Te cilje bo po njenih besedah mogoče doseči s prenovo delovno-pravne zakonodaje v smeri zmanjšanja razlik v pravicah, ki izhajajo iz različnih vrst zaposlitvenih razmerij. “Danes vemo, da se povečuje predvsem zaposlovanje za določen čas. Pogodb za nedoločen čas, ki dajejo večjo varnost, je manj. Potem imamo še različne oblike, od samozaposlitev do pogodb o delu, zaposlitev preko agencij in te želimo izenačiti oz. jih približati zaposlitvam za nedoločen čas ravno z zakonom o delovnih razmerjih,” je še dejala.”Oblikovali bomo sklad za odpravnine, ki bodo omogočal delavcem, ki so izgubili zaposlitev, ustrezno varnost v času iskanja nove zaposlitve. Sredstva, ki se bodo stekala na individualnih računih delavcev, bodo lahko zaposleni izkoristi v primeru izgube zaposlitve. V kolikor jih ne bodo izkoristili, si jih lahko štejejo v rento,” je v nadaljevanju povedala Cotmanova in dodala, da program predvideva omejitev prispevkov za socialno varnost (t. i. socialno kapico), s čimer se bodo zmanjšali stroški dela, izboljšala se bo tudi konkurenčnost podjetij. Kot je še dejala, bo okrepljeno sofinanciranje programov, ki spodbujajo vključevanje zaposlenih v funkcionalna usposabljanja in izobraževanja in ki dolgoročno vplivajo tudi na večjo konkurenčnost zaposlenih na trgu dela.Na področju socialne zaščite je kot ključne cilje programa navedla: dolgoročno stabilen pokojninski sistem za varno starost, celovita oskrba ljudi, ki potrebujejo stalno pomoč, pregleden in pravičen sistem socialnih prejemkov ter reorganizacijo in povečanje učinkovitosti delovanja institucij na področju socialnega varstva in krepitev javne mreže, s poudarkom na razvoju neinstitucionalnih oblik varstva. Kot je še dejala Cotmanova, je mogoče te cilje doseči s prenovo pokojninske zakonodaje na način, ki bo zagotavljal dolgoročno finančno vzdržnost in primerne pokojnine. Nov sistem bo tako temeljil na večstebrnem sistemu, ki bo na eni strani zagotavljal večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami, na drugi pa zagotavljal socialno varnost tudi tistim, ki tega niso dosegli s plačanimi prispevki, s t. i. državnimi pokojninami. “Sistem bo pregleden in bo zavezancem nudil vse informacije o vplačanih sredstvih in pričakovani višini pokojnin,” je še dejala.V nadaljevanju je izpostavila, da se bo sprejel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo omogočil podlago za vzpostavitev enovitega sistema dolgotrajne oskrbe. “Ta zakon je šel v javno razpravo že leta 2006 in še ni bil predlagan na vlado oz. v državni zbor,” je dejala predsednica odbora.Dejala je še, da želimo v SDS zagotoviti čimprejšnje polno izvajanje enovitega sistema dodeljevanja javnih sredstev, ki bo z upoštevanjem celovitega materialnega in finančnega stanja posameznika in družine omogočil večjo pravičnost in preglednost pri urejanju socialnih pravic. “Predvsem želimo preprečiti zlorabe posameznikov in ravno z večjim nadzorom in preglednostjo bi omogočili denarno socialno pomoč tistim, ki jo zares potrebujejo,” je še dejala Cotmanova.Kot je še poudarila, program predvideva tudi okrepitev tistih programov, ki podpirajo razvoj socialnih sistemov, ki ljudem omogočajo, da še naprej živijo v svojem okolju, kajti tudi v Evropski uniji je trend, da starejši želijo ostati doma, v svojem okolju. Pri tem so ključni programi kot so npr. pomoč na domu, oskrbovana stanovanja in dnevni centri.Cotmanova je na koncu še izpostavila namen reorganizacije socialno-varstvene mreže, s katero bo zagotovljena sodobnejša vloga institucij na področju socialnega varstva, s poudarkom na zmanjšanju birokratskih ovir in povišanju strokovnosti in učinkovitosti storitev.