Z reformo trga dela do lažjega ustvarjanja delovnih mest
sreda, 14. 11. 2012Nov Zakon o delovnih razmerjih bo skupaj z drugimi ukrepi vzpostavil okolje, v katerem se bodo lažje ustvarjala delovna mesta. Poslanke in poslanci so v okviru 20. izredne seje Državnega zbora obravnavali predlog Zakona o delovnih razmerjih. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Skupina 45 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo o predlogu zakona. Stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega predloga zakona je na seji predstavila poslanka Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Reformni zakoni, zakoni, ki bodo bolj kot običajno vplivali na našo prihodnost, reforme, od katerih je naša prihodnost odvisna, bi morale biti zelo široko usklajene. Politiki v državi bi morali spoznati, da je le široko soglasje v zvezi z reformami lahko uspešno in da so le take rešitve lahko najboljše rešitve, saj imamo vsi radi svojo domovino in si vsi želimo uspešno pot, ki bo prinesla državljankam in državljanom svetlo prihodnost. Zato smo se, kadar smo vodili koalicijo, vedno želeli o ukrepih in prihodnosti pogovarjati tudi z opozicijo in ključne reforme sprejeti skupaj. Tako smo v mandatu 2004-2008 ponudili v okviru Partnerstva za razvoj roko opoziciji in rezultati sodelovanja so bili dobri. Najnižja brezposelnost v zgodovini države, dvakrat višja gospodarska rast kot v državah EU, rast produktivnosti, sprejeti ukrepi za izboljšanje življenja prebivalcev in še mnogo drugega. Če bi s tako prakso nadaljevali tudi v obdobju 2008-2011, ko smo pričakovali podobno povabilo k sodelovanju s strani tedanje koalicije, skoraj zagotovo danes ne bi bili tu, kjer smo.
Tudi sedaj je predlog za sodelovanje na mizi oziroma so na mizi zakoni, ki jih želimo sprejeti z vami. Prejeli ste jih, pričakujemo vaše predloge, da bodo učinkoviti kot so bili tisti v času prve Janševe vlade. Zdaj smo, kjer smo in ukrepi, ki so bili aktualni tri, štiri leta nazaj, danes niso več aktualni. Danes so potrebni ukrepi, ki jih, če bi takrat storili prave korake, ne bi bilo treba. Spremembe na področju trga dela so stalnica. Veliko smo govorili o njih, govorili o tem, da so spremembe nujne, da potrebujemo fleksibilen trg dela, naredili pa žal bolj malo. Za trg dela v Sloveniji je značilno, da je tak, da so stroški dela visoki, da je veliko nepotrebnih administrativnih ovir. Ravno zaradi takega stanja je bilo jasno, da so s krizo prišla odpuščanja, kar ne bi bilo problematično, če bi si brezposelni lahko hitro našli novo zaposlitev. To pa ni možno, saj smo obenem zelo hitro, dnevno, izgubljali delovna mesta. Tisto, kar je problem za mnoge zaposlene, je razlika med tistimi, ki so zaposleni za določen čas in tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas.
Če je bilo nekdaj razmerje boljše, pa danes podatki kažejo slabo sliko. Če povem samo podatek zavoda za zaposlovanje, za obdobje od januarja do septembra letos, za nedoločen čas je bilo sklenjenih 9 tisoč 870 zaposlitev, za določen čas 48 tisoč 258, torej več kot 5-krat več za nedoločen čas. Za določen čas so zaposleni mladi, ki si težko ustvarijo svojo družine, samostojno gospodinjstvo. Sistem je torej zelo krivičen do tistih, ki so zaposleni za določen čas v primerjavi s tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas. Ko pa se izkaže, da nekdo, ki je zaposlen za nedoločen čas, svojega dela ne opravlja dobro ali ne odgovarja več potrebam delodajalca, ima le ta velike težave, da ga odpusti oziroma zamenja z boljšim delavcem. Tisti, ki dela dobro, je za delodajalca dragocen in bo zainteresiran, da je njun poslovni odnos dober. Delavec, ki je zadovoljen, rad hodi v službo, je učinkovit in uspešen, kar je interes tudi njegovega nadrejenega. In delodajalec je z dobrim delavcem zadovoljen in ga ne bo odpustil. Mora pa imeti možnost, da lahko na relativno enostaven način odpusti delavce ali ga zamenja za aktivnejšega, učinkovitejšega. Nov zakon o delovnih razmerjih predvideva kvote, da se ta situacija spremeni. Kaj bo končna rešitev, bomo še videli, ker je zakon v dogovoru s sindikati še v usklajevanju, zagotovo pa bo tudi na tem področju narejen korak naprej.
Nov Zakon o delovnih razmerjih je potreben tudi zato, ker smo v zadnjih letih dnevno spremljali kršenje pravic delavcev s strani delodajalcev, ki jih je zanimal predvsem zaslužek ne pa tudi posameznik, ki mu je s svojim delom ta zaslužek prinašal. Pred nekaj tedni smo imeli tematsko sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer smo lahko slišali od strokovnjakov iz različnih področij demografije, informatike in ekonomije, da pri nas delavci na trg dela vstopajo pozno v primerjavi z drugimi državami, z njega pa odhajajo relativno zgodaj. Zato je nujno več reform in zakonom sprejeti skupaj, z istim ciljem, da se ti ne izključujejo, ampak dopolnjujemo, da dosežemo cilje, ki smo si jih zadali, čim več delovnih mest, čim več zaposlenih, čim manj brezposelnih. Če do tega že pride, pa primerno varstvo za brezposelno osebo in pomoč, da se čim prej ponovno zaposli. Kar naprej poslušamo, da morata Vlada in parlament ustvariti delovna mesta. To ne gre. Morata pa zakon in ukrepi ustvariti okolje, v katerem se bodo lažje ustvarjala delovna mesta. Okolje v katerem bodo delavci zaščiteni in ne izkoriščani, okolje kjer bodo podjetja administrativno in stroškovno manj obremenjena, okolje kjer bodo inšpekcijske službe delovale kot tudi druge institucije države. Verjamemo, da novi zakon o delovnih razmerjih vse to prinaša, zato ga v poslanski skupini SDS podpiramo. Seveda pa je zakon prvi korak, ključno je potem izvajanje in nadzor nad izvajanjem.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Reformni zakoni, zakoni, ki bodo bolj kot običajno vplivali na našo prihodnost, reforme, od katerih je naša prihodnost odvisna, bi morale biti zelo široko usklajene. Politiki v državi bi morali spoznati, da je le široko soglasje v zvezi z reformami lahko uspešno in da so le take rešitve lahko najboljše rešitve, saj imamo vsi radi svojo domovino in si vsi želimo uspešno pot, ki bo prinesla državljankam in državljanom svetlo prihodnost. Zato smo se, kadar smo vodili koalicijo, vedno želeli o ukrepih in prihodnosti pogovarjati tudi z opozicijo in ključne reforme sprejeti skupaj. Tako smo v mandatu 2004-2008 ponudili v okviru Partnerstva za razvoj roko opoziciji in rezultati sodelovanja so bili dobri. Najnižja brezposelnost v zgodovini države, dvakrat višja gospodarska rast kot v državah EU, rast produktivnosti, sprejeti ukrepi za izboljšanje življenja prebivalcev in še mnogo drugega. Če bi s tako prakso nadaljevali tudi v obdobju 2008-2011, ko smo pričakovali podobno povabilo k sodelovanju s strani tedanje koalicije, skoraj zagotovo danes ne bi bili tu, kjer smo.
Tudi sedaj je predlog za sodelovanje na mizi oziroma so na mizi zakoni, ki jih želimo sprejeti z vami. Prejeli ste jih, pričakujemo vaše predloge, da bodo učinkoviti kot so bili tisti v času prve Janševe vlade. Zdaj smo, kjer smo in ukrepi, ki so bili aktualni tri, štiri leta nazaj, danes niso več aktualni. Danes so potrebni ukrepi, ki jih, če bi takrat storili prave korake, ne bi bilo treba. Spremembe na področju trga dela so stalnica. Veliko smo govorili o njih, govorili o tem, da so spremembe nujne, da potrebujemo fleksibilen trg dela, naredili pa žal bolj malo. Za trg dela v Sloveniji je značilno, da je tak, da so stroški dela visoki, da je veliko nepotrebnih administrativnih ovir. Ravno zaradi takega stanja je bilo jasno, da so s krizo prišla odpuščanja, kar ne bi bilo problematično, če bi si brezposelni lahko hitro našli novo zaposlitev. To pa ni možno, saj smo obenem zelo hitro, dnevno, izgubljali delovna mesta. Tisto, kar je problem za mnoge zaposlene, je razlika med tistimi, ki so zaposleni za določen čas in tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas.
Če je bilo nekdaj razmerje boljše, pa danes podatki kažejo slabo sliko. Če povem samo podatek zavoda za zaposlovanje, za obdobje od januarja do septembra letos, za nedoločen čas je bilo sklenjenih 9 tisoč 870 zaposlitev, za določen čas 48 tisoč 258, torej več kot 5-krat več za nedoločen čas. Za določen čas so zaposleni mladi, ki si težko ustvarijo svojo družine, samostojno gospodinjstvo. Sistem je torej zelo krivičen do tistih, ki so zaposleni za določen čas v primerjavi s tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas. Ko pa se izkaže, da nekdo, ki je zaposlen za nedoločen čas, svojega dela ne opravlja dobro ali ne odgovarja več potrebam delodajalca, ima le ta velike težave, da ga odpusti oziroma zamenja z boljšim delavcem. Tisti, ki dela dobro, je za delodajalca dragocen in bo zainteresiran, da je njun poslovni odnos dober. Delavec, ki je zadovoljen, rad hodi v službo, je učinkovit in uspešen, kar je interes tudi njegovega nadrejenega. In delodajalec je z dobrim delavcem zadovoljen in ga ne bo odpustil. Mora pa imeti možnost, da lahko na relativno enostaven način odpusti delavce ali ga zamenja za aktivnejšega, učinkovitejšega. Nov zakon o delovnih razmerjih predvideva kvote, da se ta situacija spremeni. Kaj bo končna rešitev, bomo še videli, ker je zakon v dogovoru s sindikati še v usklajevanju, zagotovo pa bo tudi na tem področju narejen korak naprej.
Nov Zakon o delovnih razmerjih je potreben tudi zato, ker smo v zadnjih letih dnevno spremljali kršenje pravic delavcev s strani delodajalcev, ki jih je zanimal predvsem zaslužek ne pa tudi posameznik, ki mu je s svojim delom ta zaslužek prinašal. Pred nekaj tedni smo imeli tematsko sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer smo lahko slišali od strokovnjakov iz različnih področij demografije, informatike in ekonomije, da pri nas delavci na trg dela vstopajo pozno v primerjavi z drugimi državami, z njega pa odhajajo relativno zgodaj. Zato je nujno več reform in zakonom sprejeti skupaj, z istim ciljem, da se ti ne izključujejo, ampak dopolnjujemo, da dosežemo cilje, ki smo si jih zadali, čim več delovnih mest, čim več zaposlenih, čim manj brezposelnih. Če do tega že pride, pa primerno varstvo za brezposelno osebo in pomoč, da se čim prej ponovno zaposli. Kar naprej poslušamo, da morata Vlada in parlament ustvariti delovna mesta. To ne gre. Morata pa zakon in ukrepi ustvariti okolje, v katerem se bodo lažje ustvarjala delovna mesta. Okolje v katerem bodo delavci zaščiteni in ne izkoriščani, okolje kjer bodo podjetja administrativno in stroškovno manj obremenjena, okolje kjer bodo inšpekcijske službe delovale kot tudi druge institucije države. Verjamemo, da novi zakon o delovnih razmerjih vse to prinaša, zato ga v poslanski skupini SDS podpiramo. Seveda pa je zakon prvi korak, ključno je potem izvajanje in nadzor nad izvajanjem.