Z razkritjem skrite lokacije Sove ni bila ogrožena nacionalna varnost

Poslanca SDS Miro Petek in Jožef Jerovšek sta na novinarski konferenci predstavila poglede Poslanske skupine SDS na zadnja dogajanja v Sovi. Z razkritjem skrite lokacije Sove ni bila ogrožena nacionalna varnost  Ljubljana, 11. april 2007 – Poslanca SDS Miro Petek in Jožef Jerovšek sta na novinarski konferenci predstavila poglede Poslanske skupine SDS na zadnja dogajanja v Sovi. Podrobneje sta se dotaknila velikega števila zaposlenih na Sovi, načina zaposlovanja na Sovi ter vprašanja dela “konspirativk”. Poslanec Jerovšek je dejal, da je morda “govorjenje o grožnji nacionalni varnosti v tem trenutku sejanje megle. Mogoče koga skrbi, da bi se več izvedelo o dejanski dejavnosti.”  Miro Petek je uvodoma ocenil, da je za trenutno stanje v Sovi, ki je že nekaj časa na prvih straneh časopisov, več razlogov. “Eden od razlogov so gotovo govorice, da bo v kratkem prišlo do zmanjšanja zaposlenosti, kar pa je v sklopu celotnega zmanjševanja zaposlenih v celotni javni upravi.” Miro Petek je poudaril, da se je v času prejšnjega direktorja Sove, gospoda Podbregarja, število zaposlenih povečalo za 70. Kljub temu da Slovenija nikoli ni bila tako varna država kot je danes oziroma zadnjih 5 ali 6 let, se je zaposlenost nenormalno povečevala. Drugi razlog je, po mnenju Petka, “najbrž ta, da so nekateri zaposleni na Sovi v teh letih preplašeni.” V preteklosti so bili privilegirani, “sedaj, ko se jim ti privilegiji jemljejo, je med posamezniki velika užaljenost, da ne rečem tudi maščevalnost. Menim, da bi v prihodnje morali preverjati kadrovanje v Sovi. Za zaposlitev v Sovi namreč ni javnih razpisov, zato obstajajo utemeljeni sumi, da se je zaposlovalo po prijateljskih, političnih linijah ali pa so zaposlovali sorodnike tistih, ki so komu v vrhu naredili kakšno uslugo. Lahko rečemo, da je šlo za neke vrste vezano trgovino.” Petek je spregovoril tudi o razkriti lokaciji Sove sredi Ljubljane. “Po naši oceni s tem ni bila ogrožena nacionalna varnost oziroma ni bila narejena škoda državi Sloveniji. Nasprotno. Mislimo, da je z obstojem teh tako imenovanih “konspirativk”, ki jih je po državi še mnogo, prišlo do ogrožanja demokracije v Sloveniji. Obstaja velika verjetnost, da so ljudje, ki so delovali v teh “konspirativkah”, delali tudi kot tajna politična policija. Niso delali tistega, za kar je bila ustanovljena Sova. Zato je toliko nujnejši ustrezen vladni nadzor nad Sovo in seveda učinkovit parlamentarni nadzor.” Petek je še omenil, da v človekove pravice na podoben način ne posega samo Sova. “Imenoval bom lastni primer iz leta 2004. Ko se je izvedelo, da bom kandidiral na državnozborskih volitvah, je bilo na moje ime v zelo kratkem času 15 vpogledov v evidence, ki jih vodijo organi za notranje zadeve ali policija. V moje datoteke so vstopali iz upravnih enot po vsej Sloveniji. Le trikrat je bil opravljen vpogled v mojo datoteko zaradi t. i. primera Petek, dvakrat zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja, ostali vpogledi pa so bili zaradi neupravičenih razlogov. Ko smo sestavljali vlado in ko smo izvedeli ime ministra Mateja, je bilo v njegovo datoteko vpogledano vsaj dvestokrat. Ta udbovski duh ni prisoten samo v delu Sove, ampak tudi drugod.” Petek je opozoril še na dva paradoksa Sove. “V Sovi so še pred leti delili priznanja za delo v Sovi za zadnjih 20 ali 30 let, vsi pa vemo, da Sova obstaja šele dobrih 10 let. Drugi paradoks pa je Sovin sindikat, kar v tujini še nismo zasledili.”Miro Petek je izrazil še zadovoljstvo, da je policija hitro odkrila, kdo je predsedniku republike ukradel računalnik. S tem je bila namreč ovržena predsednikova teza o političnem ozadju kraje računalnika. Kot je zaključil Petek, bi zato pričakovali neke vrste opravičilo. Jožef Jerovšek je bil kot 8-letni član parlamentarne komisije, od tega 4 leta predsednik, prepričan, da dobro pozna delovanje logistike in finančno poslovanje Sove. “Po zadnjih dogodkih, ki jih sledim v medijih, moram reči, da sem v marsičem presenečen. Moram namreč reči, da o obstoju t.i. “konspirativk” na komisiji nismo vedeli. Nikdar nam niso rekli, da poleg operativnih centrov obstajajo še skriti centri. Člani komisije bi se namreč pozanimali o dejavnostih teh centrov oziroma “konspirativk”. Posebej zaradi boljšega finančnega nadzora smo po nemškem vzorcu v naš zakon vgradili določila o finančnem nadzoru. Nemški poslanci so nam takrat dejali, da je preko finančnega poslovanja možen najboljši nadzor obveščevalnih služb, posebej teh dejavnosti. Če je poročilo natančno, potem se iz njega vidi, kako deluje. Tako imamo v 21. členu Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb opredeljeno, da komisija “lahko zahteva tudi podrobne podatke o finančnem poslovanju z namenskimi sredstvi”. Če bi takrat vedeli za tovrstne “konspirativke”, bi zagotovo zahtevali podatek, koliko tovrstni centri porabijo denarja. Zaradi tega se sprašujem, zakaj je bilo to prikrivanje, zakaj se takrat ni vedelo za tovrstne centre. Sprašujem se tudi, kaj je bila dejavnost, da o tem niso poročali. Velikokrat smo se spraševali, ali Sova želi neko svoje življenje. Glede na število zaposlenih se nam je včasih zdelo, da bi morala biti veliko bolj učinkovita v službi svoje države.” Jerovšek je navedel  tri primere. “Ko so se ponavljali incidenti v Piranskem zalivu, je bilo presenetljivo, da Sova o  tem ni nič vedela. Navedel je tudi primer vrnitve kombija predsedniku Drnovšku. Ta primer ravno tako ni bil preprečen. Tretji primer je gospodarski kriminal oziroma “slamnati kupci” slovenskih podjetij. Kljub velikemu kapitalu iz Kajmanskih otokov Sova ni pridobila nikakršnih podatkov. Jerovšek je na koncu dodal, da “na te zadeve sedaj gledam drugače. So bili morda določeni deli Sove, ki niso imeli naloge zbiranja za državo zelo pomembnih obveščevalnih podatkov, so pa imeli morda kake druge zadolžitve?” Dodal je še, da je “govorjenje o grožnji nacionalni varnosti v tem trenutku sejanje megle. Mogoče koga skrbi, da bi se več zvedelo o dejanski dejavnosti.”