Z novelo zakona o kazenskem postopku se obeta krepitev kazenskega postopka ter krepitev pravne varnosti
torek, 5. 3. 2013Stališče poslanske skupine SDS je na seji Državnega zbora predstavila poslanka SDS Eva Irgl.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Poslanke in poslanci. Zakon o kazenskem postopku je bil nazadnje spremenjen novembra leta 2011. Predlog zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o kazenskem postopku, ki ga danes obravnavamo, ni celovita reforma, kot bi si jo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želeli, vendar pa uvaja nekatere bistvene pozitivne spremembe, s katerimi bo v večji možni meri mogoče pričakovati krepitev kazenskega postopka ter krepitev pravne varnosti s popravo pomanjkljivosti v zakonskem besedilu in odpravo nekaterih administrativnih ovir pri delu policistov in tožilcev.
Iz predloga zakona, ki ga imamo pred seboj, je razvidno, da so bile pripombe znanstvenih in strokovnih institucij upoštevane do te mere, da se ne bi ogrozil temeljni namen zakona in doseganje ciljev, ki si jih je predlagatelj zastavil. Vsekakor pa je še vedno možno besedilo zakona z vidika sistemske in nomotehnične usklajenosti izboljšati v nadaljnjem zakonodajnem postopku, zato menimo, da bi bila zavrnitev zakona neodgovorna z vidika nasprotovanja vsebinskim rešitvam, ki jih predlaga zakon.
Predlog zakona določa posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarski kriminal, čemur ni mogoče racionalno nasprotovati, sploh glede na situacijo, v kateri se Slovenija danes nahaja. Pri tem upamo, da ne bo ostalo samo zapisano v zakonu in se bo realiziralo tudi s strani sodišč oziroma organov pregona. Imamo primere gospodarskega kriminala, ki se vlečejo več let. Leta in leta. Tudi v tem Državnem zboru na to opozarjamo. Na primer, “Čista lopata”, Orion, Zbiljski gaj. Nekateri pa na koncu celo zastarajo, kot primer Satex.
Zakon, kot je že povedala državna sekretarka, uvaja možnost zvočnega in slikovnega snemanja ter prenosa glavnih obravnav, in sicer na naslednji način. Neposredni prenos informacij s pisnimi sporočili z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Slikovno in zvočno snemanje brez neposrednega prenosa ter slikovno in zvočno snemanje z neposrednim prenosom. Sodišča so državni organi in ni razloga, da njihovo delovanje ne bi bilo neposredno izpostavljeno javnosti, sploh v tistih zadevah, ki so odprte za javnost ali pa so za javnost zanimive. Predlog zakona ukinja klasični zapisnik o glavni obravnavi, nadomešča ga slikovno snemanje, strankam bo omogočeno predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema sodišča. Takšna sprememba je nujno potrebna za pospešitev delovanja sodnih postopkov ob hkratnem zagotovilu, da se jamstvo pravic strank pred sodišči ne bo zmanjšalo.
Sodne obravnave bodo na podlagi tega sprejetja tako potekale hitreje, brez nepotrebnih premorov zaradi narekovanja sodnika vsebine zapisnika. Zvočni in slikovni zapisi pa bodo avtentični in natančni dokaz za dogajanje med sodnimi obravnavami, kar je tako v interesu obdolžencev kot tudi tožilcev, sodnikov in javnosti nasploh.
Podpiramo seveda tudi rešitev, da naj bi oškodovanec v skladu s predlogom sam kril stroške kazenskega postopka, ki se je začel na njegov predlog vendar samo, če je po začetku glavne obravnave umaknil predlog. V praksi namreč vse prepogosto prihaja do primerov, ki oškodovanec na policiji jasno izpove, da dejanje naznanja le zaradi lažjega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. Oškodovanec v takšnih primerih največkrat sploh nima interesa za nadaljnji pregon kaznivega dejanja ter kasneje umakne predlog za pregon pri državnem tožilcu. Posledično pa mora policija ped tem opraviti vsa dejanja v zvezi s prijavljenim kaznivim dejanjem. Tako policijske kot tožilske izkušnje kažejo na zelo veliko število umikov predlogov oškodovancev v kasnejših fazah postopkov, obravnavanje tovrstnih zadev pa po nepotrebnem obremenjuje državne organe in s tem posledično tudi proračun.
Predlog zakona olajšuje pridobivanje potrdila preko diplomatsko konzularnih predstavništev o tem, da katerakoli fizična ali pravna oseba ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. To je mogoče izjemoma, če je to nujno zaradi učinkovitega ali takojšnjega zavarovanja pravic ali uveljavljanja obveznosti posameznikov.
Predlagana je tudi rešitev, da se za potrebe vabljenja prek sredstev elektronskih komunikacij določi omejen krog osebnih podatkov udeležencev kazenskega postopka, ki se lahko obdelujejo. Govorim o kontaktnih telefonskih podatkih oziroma naslovih elektronske pošte.
Zakon seveda prinaša tudi številne druge rešitve. Finančni učinek predlaganega zakona pa bo pozitiven glede na to, da se z njim uvajajo novi stroški kazenskega postopka. Med stroške kazenskega postopka se s predlogom uvrščajo tudi stroški zasega, odvzema hrambe, prodaje in uničenja zaseženih oziroma odvzetih predmetov.
Glede na vse navedeno, kar sem pravkar povedala, bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podprli. Hvala.