Z malim delom bodo dodatno prizadete najšibkejše socialne skupine
petek, 8. 4. 2011Ženski odbor SDS, Slovenska demokratska mladina in Klub seniorjev in seniork SDS PROTI Zakonu o malem delu. Na današnji novinarski konferenci so predsedniki interesnih organizacij SDS predstavili razloge zakaj odločno nasprotujemo Zakonu o malem delu.
»Umestitev upokojencev v Zakon o malem delu je po našem prepričanju cinično in zavajajoče dejanje vlade, saj je še kako jasno, da vlada ne želi pomagati upokojencem pri njihovi socialni negotovosti in stiski, ampak jih hoče zlorabiti z navideznimi ugodnostmi malega dela in tako pridobiti njihovo referendumsko podporo« je povedal predsednik KSS Mitja Ljubeljšek.
Izpostavil je, da so upokojenci že doslej imeli zakonsko možnost opravljati honorarno delo, ki so ga urejali s pogodbenim odnosom, zato je povsem neupravičeno in nepotrebno, da jih vključujejo v Zakon o malem delu.»Za upokojence v glavnem malega dela ne bo. Na prostem trgu malega dela bodo upokojenci popolnoma nekonkurenčni. Delodajalec bo za malo delo prioritetno zaposlil mlajšega delavca oziroma prosilca zaposlitve, ki bo v polni delovni kondiciji. Upokojenci ali upokojenke, ki imajo najnižje pokojnine, so večinoma bivši proizvodni ali fizični delavci, ki so imeli nizke osebne dohodke. Vlada jim z Zakonom o malem delu daje »navidezno« možnost dodatnega zaslužka. Namesto, da bi vlada k nizkim pokojninam vpeljala primeren socialni korektiv, ker naj bi bila Slovenija pač po ustavi socialna država in ker se tudi vlada ves čas deklarira za socialno vlado, je upokojencem s tem zakonom vrgla pesek v oči z všečno možnostjo uporabe malega dela« je poudaril Ljubeljšek.»Prioriteto zaposlovanja morajo imeti mladi ljudje in vsi ostali, ki še nimajo pogojev za upokojitev. Ob trenutno 130.000 nezaposlenih, od tega je po nekaterih ocenah in statistikah 50.000 mladih, je družbeno nesprejemljivo, da se upokojence, zaradi nizkih pokojnin in pomanjkanja denarja v pokojninski blagajni, zakonsko prisiljuje v malo delo« je zaključil predsednik kluba seniork in seniorjev SDS Mitja Ljubeljšek.
“Zakon o malem delu je nepotreben, saj bi se reševanja problematike in statusa študentov lahko lotili na kakšen drug način, s spremembo aktualne zakonodaje. Študentje bomo v iskanju zaposlitve v diskriminatornem položaju, saj bomo s svojo nefleksibilnostjo, zaradi udeležbe na obveznih predavanjih, kot tudi zaradi svojih izkušenj, neprimerno manj konkurenčni pri iskanju zaposlitve v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi. Študij bo tako postal privilegij premožnejših, študij pa je naša pravica. Dobra tretjina študentov mora delati, da lahko študira, dostop do študija bo omejen,v slabšem položaju bodo predvsem mladi s podeželja, ki jim bo dostop do študija še bolj omejen« je izpostavil predsednik SDM Andrej Čuš.
»Pozitivno je, da se plačujejo prispevki od vsakega dela, a država zdaj drastično povečuje samo obdavčitev študentskega dela (iz 16,8% na 35%), študent pa od tega ne bo imel nobenih dodatnih socialnih pravic, razen diskriminatornega vplačevanja v pokojninsko blagajno, kjer se bo 1 ura opravljenega dela v pokojninsko dobo štela za 40 minut« je poudaril predsednik SDM Andrej Čuš.
V času študija bodo študenti, ob vseh oddelanih urah v sistemu malega dela, v najboljšem primeru, prišli do enega leta delovne dobe. Malo delo, se bo kot anomalija, nadaljevalo tudi po izgubi statusa študenta. »Če je bil študent doslej »izkoriščan« s študentskim delom, bo izkoriščan z malim delom, ne le kot študent, ampak tudi kasneje kot brezposelni diplomant ali brezposelni delavec«
Čuš je poudaril, da so v SDM razočarani, da se celotno posredovanje malega dela ne prenese na Zavod za zaposlovanje, ki ima že sedaj te pristojnosti. Možnost posredovanja malega dela bodo po zakonu imele vse pravne osebe zasebnega prava, kar pomeni še nadaljnja bogatitev posameznikov in lastnikov študentskih servisov.«
»V Slovenski demokratski mladini predlagamo, da se uvede enotna evidenca študentov, kar pomeni, da se onemogoči možnost »fiktivnega študija«, saj je dokazano, da študentsko delo izkoriščajo v veliki večini fiktivni študentje. Biti študent pomeni dati prednost študiju, ne pa delu. Predlagamo tudi, da se študentsko delo prepove oz. odpravi z dopolnjenim 26. letom starosti, kar pomeni, da bodo študentje doštudirali prej in bolj kvalitetno.
»Floskula in nesmisel sem nam zdi govoriti o več štipendijah, pozdravljamo pa dejstvo, da je vlada zvišala koncesijsko dajatev za štipendije iz 3% na 5%, vendar pa je nesmiselno govoriti, da bodo študentje na ta račun dobili več štipendij. Tako bo položaj študenta slabši« je zaključil Čuš.
Predsednica ženskega odbora SDS Alenka Jeraj je izpostavila položaj žensk, ki se bo, ob morebitnem sprejetju zakona na referendumu, še poslabšal. »V ženskem odboru nasprotujemo zakonu o malem delu, ker ocenjujemo, da ne prinaša nič dobrega za ženske, če gledamo podatke v Nemčiji ali Avstriji, kjer imajo že takšno obliko dela. Zavedamo se dejstva, da bo malo delo časovno omejeno na 720 ur letno, kar pomeni, da tisti, ki bo delal preko malega dela, bo 1 leto pokojninske dobe, dobil v 4, 35 letih.« je v uvodnem delu povedala Alenka Jeraj.
»Seveda malo delo ni povezano s socialnimi pravicami, za ženske to pomeni zagotovo veliko slabši položaj, že tako imamo probleme z rodnostjo, s tem zakonom se bodo ženske še težje odločale za otroke, saj malim delavkam ne pripada porodniški dopust, nimajo možnost koristiti bolniškega dopusta za čas nege bolnega otroka, to pomen, da se bodo ženske še kasneje odločale za družino« je v nadaljevanju izpostavila Alenka Jeraj in poudarila pomen padca natalitete.??V ženskem odboru SDS ocenjujemo: »da zakon ohranja vse elemente, ki so do sedaj povzročali zlorabo in delo na črno, ohranja se napotnica, tudi posredovanje dela preko študentskih servisov, zavedamo se, da je cel kup anomalij, ki jih ne smemo vleči naprej v nov zakon. Koncesije študentskim servisom podeljuje ministrstvo in tudi nadzor izvaja ministrstvo in, če tega do sedaj niso uspeli urediti se lahko samo vprašamo, kako bodo to naredili v naprej.«
V ŽO SDS smo proti zakonu o malem delu, ker se bo ob morebitnem sprejetju zakona poslabšal položaj žensk, negativno bo vplival na rodnost in nataliteto in ustvarjal nove reveže, namesto, da bi imeli vsi zagotovljeni dober socialni položaj.« je še zaključila Alenka Jeraj.
»Umestitev upokojencev v Zakon o malem delu je po našem prepričanju cinično in zavajajoče dejanje vlade, saj je še kako jasno, da vlada ne želi pomagati upokojencem pri njihovi socialni negotovosti in stiski, ampak jih hoče zlorabiti z navideznimi ugodnostmi malega dela in tako pridobiti njihovo referendumsko podporo« je povedal predsednik KSS Mitja Ljubeljšek.
Izpostavil je, da so upokojenci že doslej imeli zakonsko možnost opravljati honorarno delo, ki so ga urejali s pogodbenim odnosom, zato je povsem neupravičeno in nepotrebno, da jih vključujejo v Zakon o malem delu.»Za upokojence v glavnem malega dela ne bo. Na prostem trgu malega dela bodo upokojenci popolnoma nekonkurenčni. Delodajalec bo za malo delo prioritetno zaposlil mlajšega delavca oziroma prosilca zaposlitve, ki bo v polni delovni kondiciji. Upokojenci ali upokojenke, ki imajo najnižje pokojnine, so večinoma bivši proizvodni ali fizični delavci, ki so imeli nizke osebne dohodke. Vlada jim z Zakonom o malem delu daje »navidezno« možnost dodatnega zaslužka. Namesto, da bi vlada k nizkim pokojninam vpeljala primeren socialni korektiv, ker naj bi bila Slovenija pač po ustavi socialna država in ker se tudi vlada ves čas deklarira za socialno vlado, je upokojencem s tem zakonom vrgla pesek v oči z všečno možnostjo uporabe malega dela« je poudaril Ljubeljšek.»Prioriteto zaposlovanja morajo imeti mladi ljudje in vsi ostali, ki še nimajo pogojev za upokojitev. Ob trenutno 130.000 nezaposlenih, od tega je po nekaterih ocenah in statistikah 50.000 mladih, je družbeno nesprejemljivo, da se upokojence, zaradi nizkih pokojnin in pomanjkanja denarja v pokojninski blagajni, zakonsko prisiljuje v malo delo« je zaključil predsednik kluba seniork in seniorjev SDS Mitja Ljubeljšek.
“Zakon o malem delu je nepotreben, saj bi se reševanja problematike in statusa študentov lahko lotili na kakšen drug način, s spremembo aktualne zakonodaje. Študentje bomo v iskanju zaposlitve v diskriminatornem položaju, saj bomo s svojo nefleksibilnostjo, zaradi udeležbe na obveznih predavanjih, kot tudi zaradi svojih izkušenj, neprimerno manj konkurenčni pri iskanju zaposlitve v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi. Študij bo tako postal privilegij premožnejših, študij pa je naša pravica. Dobra tretjina študentov mora delati, da lahko študira, dostop do študija bo omejen,v slabšem položaju bodo predvsem mladi s podeželja, ki jim bo dostop do študija še bolj omejen« je izpostavil predsednik SDM Andrej Čuš.
»Pozitivno je, da se plačujejo prispevki od vsakega dela, a država zdaj drastično povečuje samo obdavčitev študentskega dela (iz 16,8% na 35%), študent pa od tega ne bo imel nobenih dodatnih socialnih pravic, razen diskriminatornega vplačevanja v pokojninsko blagajno, kjer se bo 1 ura opravljenega dela v pokojninsko dobo štela za 40 minut« je poudaril predsednik SDM Andrej Čuš.
V času študija bodo študenti, ob vseh oddelanih urah v sistemu malega dela, v najboljšem primeru, prišli do enega leta delovne dobe. Malo delo, se bo kot anomalija, nadaljevalo tudi po izgubi statusa študenta. »Če je bil študent doslej »izkoriščan« s študentskim delom, bo izkoriščan z malim delom, ne le kot študent, ampak tudi kasneje kot brezposelni diplomant ali brezposelni delavec«
Čuš je poudaril, da so v SDM razočarani, da se celotno posredovanje malega dela ne prenese na Zavod za zaposlovanje, ki ima že sedaj te pristojnosti. Možnost posredovanja malega dela bodo po zakonu imele vse pravne osebe zasebnega prava, kar pomeni še nadaljnja bogatitev posameznikov in lastnikov študentskih servisov.«
»V Slovenski demokratski mladini predlagamo, da se uvede enotna evidenca študentov, kar pomeni, da se onemogoči možnost »fiktivnega študija«, saj je dokazano, da študentsko delo izkoriščajo v veliki večini fiktivni študentje. Biti študent pomeni dati prednost študiju, ne pa delu. Predlagamo tudi, da se študentsko delo prepove oz. odpravi z dopolnjenim 26. letom starosti, kar pomeni, da bodo študentje doštudirali prej in bolj kvalitetno.
»Floskula in nesmisel sem nam zdi govoriti o več štipendijah, pozdravljamo pa dejstvo, da je vlada zvišala koncesijsko dajatev za štipendije iz 3% na 5%, vendar pa je nesmiselno govoriti, da bodo študentje na ta račun dobili več štipendij. Tako bo položaj študenta slabši« je zaključil Čuš.
Predsednica ženskega odbora SDS Alenka Jeraj je izpostavila položaj žensk, ki se bo, ob morebitnem sprejetju zakona na referendumu, še poslabšal. »V ženskem odboru nasprotujemo zakonu o malem delu, ker ocenjujemo, da ne prinaša nič dobrega za ženske, če gledamo podatke v Nemčiji ali Avstriji, kjer imajo že takšno obliko dela. Zavedamo se dejstva, da bo malo delo časovno omejeno na 720 ur letno, kar pomeni, da tisti, ki bo delal preko malega dela, bo 1 leto pokojninske dobe, dobil v 4, 35 letih.« je v uvodnem delu povedala Alenka Jeraj.
»Seveda malo delo ni povezano s socialnimi pravicami, za ženske to pomeni zagotovo veliko slabši položaj, že tako imamo probleme z rodnostjo, s tem zakonom se bodo ženske še težje odločale za otroke, saj malim delavkam ne pripada porodniški dopust, nimajo možnost koristiti bolniškega dopusta za čas nege bolnega otroka, to pomen, da se bodo ženske še kasneje odločale za družino« je v nadaljevanju izpostavila Alenka Jeraj in poudarila pomen padca natalitete.??V ženskem odboru SDS ocenjujemo: »da zakon ohranja vse elemente, ki so do sedaj povzročali zlorabo in delo na črno, ohranja se napotnica, tudi posredovanje dela preko študentskih servisov, zavedamo se, da je cel kup anomalij, ki jih ne smemo vleči naprej v nov zakon. Koncesije študentskim servisom podeljuje ministrstvo in tudi nadzor izvaja ministrstvo in, če tega do sedaj niso uspeli urediti se lahko samo vprašamo, kako bodo to naredili v naprej.«
V ŽO SDS smo proti zakonu o malem delu, ker se bo ob morebitnem sprejetju zakona poslabšal položaj žensk, negativno bo vplival na rodnost in nataliteto in ustvarjal nove reveže, namesto, da bi imeli vsi zagotovljeni dober socialni položaj.« je še zaključila Alenka Jeraj.