Z dvema zakonoma dodatnih 500 milijonov evrov letno za investicije

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarno proceduro vložila dva zakona s področja prometne infrastrukture, ki sta nastajala v okviru Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS, ki ga vodi podpredsednik SDS Zvone Černač.  Gre za predlog Zakona o graditvi prometne infrastrukture v republiki Sloveniji in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo. Oba zakona so danes na sedežu stranke predstavili predsednik Odbora Zvone Černač in poslanca ter člana Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS Danijel Krivec in  Ljubo Žnidar.

Zvone Černač je v uvodu predstavil razloge za pripravo obeh zakonov in ob tem povedal: »Strokovni svet SDS je na eni od svojih zadnjih sej obravnaval stanje na področju prometne infrastrukture in stanje na področju prometa v RS. Strokovni svet SDS je v svojih razpravah ugotavljal sledeča dejstva:  
–    Finančni učinki Finančne perspektive 2007-2013 na področju investicij v prometno infrastrukturo so se konec leta 2015 zaključili;  
–    Kljub temu, da je Finančna perspektiva 2014-2020 že dve leti operativna, doslej iz tega naslova Slovenija ni črpala sredstev za projekte na področju investicij v promet oziroma prometno infrastrukturo;
–    V letošnjem in prihodnjem letu je zato pričakovati upad v sektorju gradbeništva, ki ga investiranje v zasebnem sektorju ne bo moglo nadoknaditi;  
–    Vlada je leta 2012 na predlog ministra pristojnega za promet sprejela odločitev o pripravi Nacionalnega programa razvoja prometne infrastrukture v RS, predvsem zato, da bi bili pravočasno pripravljeni na novo Finančno perspektivo 2014-2020, ter zato, da bi zagotovili načrtno vlaganje v prometno infrastrukturo v prihodnjih letih, program pa naj bi bil sprejet do konec 2013;
–    Vlada je 29.julija 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v RS, ki predstavlja osnovo za operativni program razvoja prometa;
–    Če želimo preprečiti negativne trende na področju gospodarske rasti v prihodnje in če želimo preprečiti izpad Slovenije iz mednarodnih prometnih tokov, je ukrepanje nujno.

Izhajajoč iz gornjih ugotovitev je poslanska skupina SDS danes vložila v zakonodajno  proceduro dva zakona:
–    ZAKON O GRADITVI PROMETNE INFRASTRUKTURE V REPUBLIKI SLOVENIJI;
–    ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO.

In kakšni so nameni in cilji, ki jih želimo doseči preko sprejema obeh zakonov? Naj omenim le nekatere od njih:
–    Ohranitev strateške lege naše države v mednarodnih prometnih tokovih;
–    Boljša povezanost posameznih območij (npr.Koroška, Bela krajina);
–    Pospešena prenova železniške in cestne infrastrukture zaradi doseganja mednarodnih standardov in okoljskih ciljev;
–    Zagotovitev pogojev za črpanje evropskih sredstev;
–    Zagotovitev stabilnega investicijskega potenciala v prihodnjih letih, ki bo preprečil velike vzpone in padce na področju državnih investicij v prometno infrastrukturo in vplival na rast bruto domačega proizvoda v sektorju gradbeništvo, preko multiplikativnih učinkov pa tudi v vseh ostalih sektorjih.«

Zvone Černač je ob koncu svojega nastopa še dodal: »Preko obeh zakonov zagotavljamo dodatna namenska sredstva za razvoj prometne infrastrukture v višini okoli 500 milijonov evrov letno, kar bo na eni strani omogočilo stabilen vir financiranja, na drugi pa usklajeno modernizacijo in prenovo prometne infrastrukture v prihodnjih letih.«
 
Poslanec Ljubo Žnidar je oba zakonska predloga ocenil kot tačas najpomembnejša v državi, saj spodbujata investicije, nove projekte in nove zaposlitve. Vse to, kar Slovenija najbolj potrebuje. Danijel Krivec pa je dodal, da nov zakon predvideva tudi vzdrževanje, ne le novogradnje, kar je ob stanju infrastrukture v Sloveniji še kako pomembno.

Zakon je zarisal prioritete

Tretji  člen Predloga zakona o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji tudi določa prioritete pri modernizaciji in novogradnjah železniške in cestne infrastrukture, ki jih določata Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je sprejela Vlada RS 29. julija 2015 in Program razvoja prometa. S predlaganim zakonom se kot prioritetni opredelijo:
–    železniška infrastruktura na V. koridorju vključno z novo progo Divača – Koper,
–    železniška povezava Maribor-Šentilj – meja z Republiko Avstrijo,
–    železniška infrastruktura na X. koridorju,
–    potniška postaja Ljubljana in Tivolski lok,
–    dokončanje železniške proge do Kočevja,
–    dograditev nove cevi avtocestnega predora Karavanke in obnova obstoječega,
–    nova cestna povezava Koroške z obstoječo avtocesto Ljubljana – Celje (severni del 3. razvojne osi),
–    nova cestna povezava Bele Krajine na obstoječo avtocesto pri Novem mestu (južni del 3.razvojne osi),
–    osrednji del 3. razvojne osi od AC Ljubljana-Celje do  AC Ljubljana-Novo Mesto,
–    hitra cesta od Jagodja do meje z Republiko Hrvaško z navezavo na avtocesto v Istri,
–    dokončanje avtoceste Draženci – Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško.
–    povezava Gorenjske in Štajerske AC : Vodice-Mengeš-Želodnik,
–    Šenčur ( izvoz iz AC ) – Kranj,
–    Stanežiče –Brod-Ježica-Šentjakob,
–    Ljubljana-Škofljica-Ribnica-Kočevje-Petrina,
–    Ptuj-Ormož,
–    Dramlje-Šentjur in Šentjur-Dobovec,
–    Celje-Laško-Zidani most-Novo mesto,
–    dokončanje obvoznic, ki so v gradnji ( Bled, Krško, Brežice,…) in izgradnja obvoznic naselij (prioritete po prometni obremenitvi ).

Od kod denar za investicije v cestno infrastrukturo?

Največ vprašanj se bo seveda postavljalo, kje dobiti denar za investicije.  Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanj sredstev za investicije v prometno infrastrukturo to seveda predvideva.  infrastrukture po Zakonu o gradnji prometne infrastrukture namensko opredelijo še sledeči viri:
–    del letnega dobička vseh gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države in svojo dejavnost opravljajo pretežno na področju prometa in logistike oz. so uporabniki državne prometne infrastrukture (npr.: DARS, d. d., SŽ, d.d., Luka Koper, d.d., DRI upravljanje investicij, d. o. o., Kontrola zračnega prometa, d.o.o.),
–    nadomestila za stvarno služnost na omrežju avtocest v RS in nadomestila za stvarno služnost oz. stavbno pravico na ostalih državnih cestah,
–    plačila za obstoječe, nove ali prevzete koncesije na področju prometne infrastrukture,
–    sredstva iz evropskih skladov in evropskega proračuna,
–    uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture,
–    kazni za prometne prekrške,
–    del trošarine od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu.

ZAKON O GRADITVI PROMETNE INFRASTRUKTURE

NOVELA ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO