Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj nemudoma sprejme vse ukrepe, potrebne za izvrševanje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Prav tako naj ministrstvo vzpostavi samostojni organ, ki bo v celoti prevzel in nemudoma pričel z izvajanjem dejavnosti ukinjenega Urada za demografijo.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri bi poslanke in poslanci obravnavali tematiko staranja prebivalstva v Republiki Sloveniji, padec natalitete in zaskrbljujoče trende zaradi koncepta družinske politike aktualne vlade.
V poslanski skupini SDS izpostavljamo, da staranje prebivalstva ob nizkem številu rojstev trenutno predstavlja največjo strateško grožnjo za prihodnost Slovenije.
V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308.000 prebivalcev (mladih), starih 15–29 let in 445.000 prebivalcev (starejših), starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število mladih zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo.
Za primerjavo: v letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših.
Vir: Statistični urad RS
Trend upadanja rojstev v primerjavi s številom umrlih je razviden tudi v tekočem letu, in sicer se je v prvem četrtletju 2022 rodilo 4.109 prebivalcev, umrlo pa jih je 6.301. Število rojenih je bilo tako za 388 nižje (9 %), število umrlih pa za 150 (2 %) nižje kot v istem obdobju lani.
Negativna vrednost naravnega prirasta na 1000 prebivalcev se je v enem letu povečala z –3,8 na –4,2. Pri tem ne gre spregledati, da je navedena statistika zabeležena v obdobju močne pronatalitetne politike prejšnje vlade in pravnega priznavanja zakonske definicije družine kot življenjske »skupnosti staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo«, in zakonske zveze kot »z zakonom urejene življenjske skupnosti moža in žene«. Pri čemer zakon izrecno poudarja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine.
Vlada Roberta Goloba je v parlamentarno proceduro dne 15. 7. 2022 po skrajšanem postopku vložila Predlog zakona o spremembah družinskega zakonika (DZ-B), s katerim spreminja po mnenju ustavnega sodišča “neustavno in diskriminatorno” definicijo zakonske zveze v veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in “neustavno” ureditev posvojitve v Zakonu o partnerski zvezi.
S tem udejanja agendo aktualne vlade in njenega predsednika Roberta Goloba, ki podpirata teorijo spola, temelječo na marksizmu, feminizmu in uniformnosti, ki udejanja vsebino tako imenovane “progresivne” čestitke predsednika vlade ob Dnevu žena (8. marcu) na platformi Twitter, kjer je zapisal: “Ženskam in osebam, ki se identificirajo kot ženske, čestitam ob prazniku."
S tem je med vrsticami napovedal novo LGBTQ+ ero, kamor med drugim sodi tudi v koalicijski pogodbi napovedana uvedba novega predmeta za izobraževanje otrok, med drugim tudi izobraževanje za spreminjanje spola in spolne usmerjenosti, kar pomeni vpeljavo teorije LGBT v slovenski izobraževalni sistem.
Splošno znano je, da takšen poseg v izobraževanje in duševnost otrok in mladostnikov v obdobju, ko so najbolj dojemljivi za vplive in različne “trende” iz okolja, močno vpliva na njihovo spolno identiteto ter reprodukcijske zmožnosti in sposobnosti in je v popolnem nasprotju z natalitetno politiko in vsemi naravnimi zakonitostmi. Mladostnikom namreč daje “na izbiro” spol: ženski, moški, srednji in še nekatere druge spole, in to v obdobju adolescence in pubertete, kar je zanje najmanj psihološko obremenjujoče, če ne celo življenjsko ogrožujoče.
Aktualna vlada, ne le da ignorira stroko, pač pa “a priori” nekritično podpira in brez vnaprejšnjih študij uzakonja ter v šolski sistem uvaja teorijo spola. Ta bo v svoji posledici zelo hitro pripeljala do rapidnega padca natalitete, kar pomeni radikalno poslabšanje demografske slike v Republiki Sloveniji. Slednja bo, v končni posledici, postala “dežela ostarelih”, za katere pa, kljub velikim zakonodajnim in dejanskim naporom prejšnje vlade, kot vse kaže, ne bo primerno poskrbljeno.
Glede na že sprejete in napovedane ukrepe vladajoče koalicije bo za namen dolgotrajne oskrbe uvedena nova vrsta prispevka, izvajanje zakona pa se bo zavlačevalo v nedogled, saj je zdaj že očitno, da novega Zakona o dolgotrajni oskrbi (napoved Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) ne bo, starega pa vladajoča koalicija najmanj do aprila 2024 ne namerava “spraviti v življenje” do te mere, da bi se ljudem zagotovilo dostojno in človeka vredno preživljanje starosti tudi v času, ko niso več zmožni poskrbeti sami zase.
Takšno odstopanje je nedopustno, kratkovidno in za slovensko družbo dolgoročno pogubno, zato v Slovenski demokratski stranki pozivamo Vlado RS h takojšnjemu ukrepanju.
Pomena negativnih demografskih trendov in njihovih srednje in daljnoročnih posledic se očitno dobro zavedajo tudi pri Evropski komisiji, kjer je bil pred kratkim prvič v zgodovini ustanovljen poseben “resor” za demokracijo in demografijo, pod vodstvom evropske komisarke Dubravke Šujice.
Dne 14. 7. 2022 je aktualna vlada sprejela odlok, s katerim je ukinila Urad za demografijo, ki ga je oktobra 2020 ustanovila Vlada Janeza Janše, delovati pa je začel jeseni 2021. Pristojnosti urada je aktualna vlada, domnevno zaradi »prekrivanja delovnega področja z ministrstvom za delo« prenesla na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je hkrati s prenosom pristojnosti prevzelo tudi zaposlene, materialna sredstva, dokumentacijo urada in neporabljeni del sredstev, ki so bila uradu za leto 2022 zagotovljena v veljavnem finančnem načrtu.
Istočasno je vlada z novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi predlagala in tudi dosegla zamik njegovega izvajanja z začetka leta 2023 na april 2024. Podaljšanje rokov za začetek izvajanja tega zakona je vlada utemeljila z navedbo, da gre za “obsežen in pomemben nacionalni projekt, s prekratkimi zakonskimi roki za uvedbo, ki ne omogočajo pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in enostavnega prehoda obstoječih izvajalcev v sistem dolgotrajne oskrbe".
Poleg tega je izpostavila, da gre za sistemski zakon z velikimi finančnimi posledicami, ki naslavlja velik del populacije in uvaja sistem dolgotrajne oskrbe. V SDS nas zanima, na katero od organizacijskih enot ministrstva so bile te pristojnosti prenešene in ali se, ter v kakšnem obsegu, v praksi tudi izvajajo.
V poslanski skupini SDS predlagamo, da se po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe:
1. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nemudoma sprejme podzakonske akte, zagotovi financiranje in sprejme vse ostale ukrepe, potrebne za izvrševanje Zakona o dolgotrajni oskrbi.
2. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostavitev samostojnega organa v sestavi ministrstva, ki bo v celoti prevzel in nemudoma pričel z dejanskim izvajanjem dejavnosti ukinjenega Urada za demografijo, da se v tem organu zaposlijo prej že zaposleni na Uradu za demografijo in da se finančna sredstva, predvidena za Urad za demografijo, porabijo v skladu z njihovim namenom.
3. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Računskemu sodišču RS, da izvede nadzor nad dejansko porabo sredstev, namenjenih za delovanje Urada za demografijo, znotraj pristojnega organa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
4. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi Republike Slovenije, da ob pomoči študij področnih strokovnjakov, natančno preuči vse demografske, psihološke in psihiatrične posledice uvedbe teorije spola v slovenski šolski izobraževalni sistem na otroke in mladostnike ter vpliv na demografsko sliko v državi v naslednjih 10-tih letih in obstoječo zakonodajo in odboru o tem predloži poročilo v roku 6 mesecev.