Z doslednim izvajanjem programa SDS za področje notranjih zadev bo Slovenija ostala varna država

»Na podlagi 27 let delovnih izkušenj v varnostno-obveščevalnem sistemu Republike Slovenije bi rad izpostavil tri točke, zaradi katerih podpiram program za notranje zadeve: dosledno izvajanje Schengenskega režima, restriktivna azilna politika in prevencija terorizma,« je uvodoma poudaril Milan Tarman in v nadaljevanju vsako od naštetih področij tudi vsebinsko pojasnil.

Dosledno izvajanje Schengenskega režima za Milana Tarmana pomeni preprečitev nezakonitih prehodov državne meje. »Da to dejansko obstaja in je mogoče celo vrh ledene gore, kažeta samo dva primera v tem tednu. Prvi primer so bili ilegalni migranti iz Pakistana, ki so bili prijeti v kombiniranem vozilu in so potem zaprosili za azil, in drugi primer odkritje trgovine z ljudmi iz azijskega področja. Samo našteta dva primera v enem tednu nam evidentno kažeta, da ti pojavi pri nas obstajajo in da jih je potrebno ustrezno in odločno preprečevati,« je dejal. Zato bo v ta namen treba okrepiti nadzor državne meje s sodelovanjem slovenske policije, slovenske vojske in z intenziviranjem mednarodnega sodelovanja. »Samo na ta način bomo preprečili vale ilegalnih migracij in te nezaželene pojave, na katere nismo imuni,« je izpostavil in dodal, da evidentno ilegalne migracije po t. i. balkanski poti še kar potekajo.

Restriktivna azilna politika se v določeni meri navezuje na prvo točko. »Klasično je, da v primerih odkritih ilegalnih migracij ilegalni prebežniki zaprosijo za azil, ker se s tem izognejo neposredni izročitvi, vrnitvi v državo, iz katere so prišli,« pravi Tarman – v tem primeru gre najpogosteje za vrnitev v Republiko Hrvaško. Restriktivna azilna politika bo pomenila, da bodo azil v Republiki Sloveniji dobili samo tisti, ki so do tega upravičeni, seveda v skladu z zakonom in Ženevsko konvencijo. Potrebno je delati na tem, da bodo postopki krajši in kar je še pomembno, pred zakonom mora obstajati enakost: »Ne da se v različnih primerih odloča različno, da se nekateri deportirajo, drugi pa pač spet ne.« V kontekstu restriktivne azilne politike Milan Tarman podpira tudi to, da se tujcem, ki bodo pridobili status azila, periodično preverja njihova upravičenost do tega statusa in da se jim ne nalaga samo pravic, ampak tudi obveznosti. Med drugim je med obveznostmi izpostavil učenje in znanje slovenskega jezika in sprejemanje kulture, našega kulturnega okolja.

Opozarja pa še: »Če je tujec, ki je sicer pridobil status azila, zagrešil kaznivo dejanje, mora po dokazani krivdi nemudoma slediti izgon. Če je kršil pravila gostoljubja, potem naj bo v naši državi nezaželen.«

Pri področju preprečevanja terorizma Milan Tarman pravi, da je videti, da smo za zdaj še relativno varna država, vendar ne smemo pozabiti, da nismo osamljeni otok sredi sveta: »Širom Evrope in tudi po svetu smo priča številnim terorističnim dejanjem in ne moremo računati na to, da se v Sloveniji to ne bo zgodilo, ampak se pripravljati v smislu prevencije.«

Tarman svetuje tesnejše sodelovanje notranjega ministrstva z ministrstvom za pravosodje za zaostritev kazenskega zakonika v pogledu terorizma in odločno ukrepanje na tem področju in v sodelovanju z ministrstvom za finance preprečevanje financiranja terorizma. Nujno je tudi intenziviranje sodelovanja z mednarodnimi varnostno-obveščevalnimi strukturami. »Le na ta način bomo ohranjali dejstvo, da je Slovenija relativno varna država. Izpostavil sem samo tri po mojem mnenju poglavitne točke, ki se zrcalijo iz samega programa za notranje zadeve,« je ob koncu še dejal Milan Tarman.