Z arbitražnim sporazumom Pahorjeva vlada znižuje ugled Slovenije v mednarodni skupnosti

Predsednik Vlade Republike Slovenije obtožil sosednjo državo, da je sporazum o arbitraži ratificirala s prevaro, z goljufijo, ki je po Dunajski konvenciji v 49. členu razlog za njeno ničnost. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora obravnavajo predlog sklepa v zvezi z razjasnitvijo novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. V imenu predlagateljev je v razpravi sodeloval tudi mag. Branko Grims.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav! Kako lepo in kako dobro bi bilo za Slovenijo, če bi se predsednik vlade več ukvarjal z ukrepi v korist slovenskega gospodarstva in ne z zunanjo politiko. Svoje izhodišče je namreč dal, da mora najprej urediti področje zunanje politike, da se bo potem lahko bolj posvetil področju slovenskega gospodarstva. Ta trditev je hkrati tragikomična pa tudi očitno neresnična. Tragikomičnost, in to je tudi nov podatek, nov argument, saj je star komaj 3 dni, najdete v intervjuju hrvaškega novinarja Željka Trkanjca, ko je dejal “Luka koper je z nerešenim mejnim vprašanjem postala največje pristanišče v severnem Jadranu”. Luki Koper se očitno nič ne mudi, konkurenci pa zanesljivo se. Da gre pa tudi za neresnično trditev, pa vsi dobro vemo, zakaj je bila razglašena blokada, tista najbolj škodljiva poteza v zunanji politiki, ki jo je Pahorjeva vlada do sedaj storila, ki nam je odnesla ves ugled v mednarodni skupnosti in zaradi katere smo izgubili praktično vse zaveznike v demokratičnem svetu. Vsi so se postavili sedaj na hrvaško stran.

Zaradi tega, da bi preusmeril pozornost od neukrepanja vlade na področju gospodarstva, od svoje popolne gospodarske neuspešnosti sedanje vlade, zato je gospod Borut Pahor razglasil blokado Hrvaške. To tako škodljivo napačno potezo in s tem je postavil državo Slovenijo kot talko proti celotni mednarodni skupnosti zaradi svojih ambicij. Te legitimitete nima nihče. Jaz upam, da mi bo gospod Pahor sedajle prisluhnil, ker mu želim postaviti nekaj neposrednih vprašanj, da nanje odgovori, ne zaradi mene, ne zaradi državnega zbora, ampak zaradi slovenske javnosti, ki ima na ta vprašanja, ki jih želim postaviti, pravico vedeti jasne odgovore. Namreč danes je storil nekaj, kar ima dejansko lahko velike mednarodne posledice. Za kaj gre? Hrvaška je v svojem uradnem listi objavila zakon v katerem piše, da sta hrvaška in slovenska stran skupaj obvestili predsedstvo Evropske unije in Združene države Amerike, da o zadržku, ki se glasi: “Nič v sporazumu o arbitraži izmed obeh vlad se ne more smatrati kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije za teritorialnim stikom z odprtim morjem.” To je tudi nov podatek, bil je objavljen v našem časopisju, samo dva oziroma tri dni nazaj.

Gospod Pahor pa je danes trdil, da to ni res, da je to v celoti neresnica in je to tudi dokazoval z dvema dopisoma, z dopisom veleposlanice Švedske in pa z dopisom odpravnika poslov Združenih držav Amerike. Veste, kaj ima to kot ustavno-pravno ali pa mednarodno-pravno posledico. S tem je dejansko predsednik Vlade Republike Slovenije obtožil sosednjo državo, da je sporazum o arbitraži ratificirala s prevaro, z goljufijo, ki je po dunajski konvenciji v 49. členu razlog za njeno ničnost. To je huda obtožba. To ima lahko velike posledice. In zato ga javno sprašujem: Ali je v naprej pretehtal posledice takih obtožb, ki jih je očitno izrekel v svoji obrambi. Odkrito povem, da ne verjamem, da bi Hrvaška kar tako zapisala Združene države in Evropsko unijo v svoj zakon, čisto brez razloga. Verjetno gre za neko igro besed, ki se bo šele izkazala kot taka; bomo videli, za kaj v resnici gre. Hrvaška je prepametna in predobro dela na zunanjepolitičnem področju, da bi ji lahko kar tako pripisali kaj takega.

Vendar, če gospod Pahor vztraja pri svoji obtožbi, potem ga javno sprašujem: Ali bodo zdaj s strani Vlade Republike Slovenije sprožili postopek, da se ta sporazum razglasi za ničnega? Kajti po Dunajski konvenciji je to razlog za ničnost sporazuma. In če ne bodo storili ničesar, ali se zaveda odgovornosti pred slovensko javnostjo? Kajti pravo ima kot svoje temeljno načelo: kdor molči, se strinja. Tu ne gre za vsebino, do katere se je že negativno opredelila, ampak za to, kar piše v zakonu države Hrvaške, o tem skupnem obveščanju. Da je bila torej tudi naša vlada predhodno seznanjena s tem pridržkom, kar ima tudi mednarodnopravne posledice. Če je bila dejansko seznanjena, potem je to v bistvu nek prikrit aneks; o tem bodo odločali na koncu arbitri. Če je bilo samo tako navrženo, kot se bo morda izkazalo, potem je veliko vprašanje, kakšen status bodo tem arbitri prisodili. Toda, če pa vztraja predsednik vlade, da je to neresnična trditev in da to ni novo dejstvo, kot je bilo dvakrat posebej poudarjeno s strani gospoda predsednika vlade in s strani zunanjega ministra, potem ga javno sprašujem: Zakaj niso o tem v minulih sedmih mesecih sprožili nobenega protesta, nobenega postopka, na noben način pravno ugovarjali temu, da je, kot trdijo sedaj predstavniki vlade, v hrvaškem zakonu, v samem izhodišču ratifikacije, zapisana neresnična trditev? Ta odgovor so dolžni prav zaradi načela, kdor molči, se strinja, vsej slovenski javnosti.

Opozoriti je treba še na nekatera druga dejstva. Gospod Pahor ves čas postavlja vprašanje alternativ. Pri tem je prišlo celo do poskusov zastraševanja, češ, znašli se bomo v osami, izolaciji, prišlo bo do dodatnih konfliktov. Ob tem skakanju iz skrajnosti v skrajnost, ki jo izvaja sedanja slovenska vlada, najprej razglasi tisto škodljivo blokado, potem poklekne s sporazumom, ki je za Slovenijo slab, nato obtoži sosedo, da je ta sporazum ratificirala s prevaro. Verjemite, večjih iniciatorjev konflikta, kot jih najdete v slovenski vladi, ne boste našli, to je že samo po sebi umevno. Ampak, ko se pa govori o osami, je pa stvar že prav absurdna. Saj smo mi vendar članica zveze Nato in Evropske unije, kako bomo potem se znašli v izolaciji. To je očitno smešna trditev. Vendar je tu treba opozoriti še na nekaj.

Vse te grožnje s tem, kaj se bo potem zgodilo, če se zavrne sporazum o arbitraži, in iskreno upam, da se ga bo, lepo demantira gospa Vesna Pusić, predsednica HNS (tudi to je novo dejstvo, staro komaj teden dni), ko so jo vprašali, kaj bo potem, če Slovenija na referendumu zavrne ta arbitražni sporazum, kako bo reagirala Hrvaška, in so pričakovali najbrž, kako silovita reakcija bo. Ona pa je mirno odgovorila (citiram): “Če sporazum ne bo potrjen na referendumu, bomo morali znova za pogajalsko mizo in iskati alternativno rešitev.” Citat! Tako da ne bo kdo rekel, da to niso nova dejstva. Kje je tu tisto zastraševanje? Hrvatje so zelo dobri v zunanji politiki, perfektni! Lahko bi se od njih marsikaj naučili. In oni seveda točno vedo, da bodo šli do točke, do katere jih bo Slovenija spustila, potem pa bodo iskali alternativno rešitev, za pogajalsko mizo. Popolnoma logično in skladno z mednarodnimi standardi.

Še več, zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu bo pomenila izboljšanje pogajalske pozicije Slovenije, ne samo pred sosedami, ampak pred celotno demokratično skupnostjo, pred Evropsko unijo. Poglejte primera Irske in Francije, kjer so uporabili ta demokratičen institut, ki ga Evropa mnogo bolj spoštuje od žal mnogokrat Slovenije. In so na referendumih zavrnili celo temelj Evropske unije, ustavo. Vse njihove zahteve so bile mnogo bolj upoštevane v pripravi kasnejših dokumentov, pa ne samo pri teh, ampak tudi pri vseh ostalih. Zato je bistveno, če želimo, da smo upoštevani, da dokažemo, da znamo uporabljati mednarodne argumente. Še nekaj, veliko vas je danes govorilo o besedi “junction”. Njim v odgovor, kar izjava profesorja Vukasa, ki jo citira vaš nekdanji kolega Marko Pavliha, beseda “junction” pomeni možnost povezave. V Epsterjem sovarju sta prva dva prevoda besede “junction” povezovanje in stanje povezanosti. Ta beseda je za Hrvaško ugodnejša itn. Tisti, ki niste verjeli tem opozorilom, ki sem jih vsaj dvajsetkrat izrekel v tej dvorani, se lahko o tem prepričate sami.

Še čisto za konec. Ustavno sodišče Republike Slovenije je uporabilo svojo pristojnost in presodilo, da je Temeljna ustavna listina še vedno živa, še vedno določa meje in določa jih seveda točno tako kot je na tej skici. Zato vi teh skic nočete pokazati, ampak to je skica, ki ta trenutek obstaja, to je skica, ki izhaja iz Temeljne ustavne listine in sodbe Ustavnega sodišča. In nihče vam ne daje pravice, nimate legitimitete, da greste preko tega okvira. Kvalifikacija, ki sem jo izrekel včeraj na odboru, za tako dejanje ni moja. Izrekel jo je vaš nekdanji kolega, nekdanji poslanec in minister SD in LDS, prof. dr. Marko Pavliha že pred dvema tednoma in potem še nekajkrat ponovil in zagotovo je vedel o čem govori, ko je govoril o vas.