Wilfried Martens center o ključnih vprašanjih današnje Evrope
sreda, 10. 6. 2015V Atenah je od 4. do 6. junija 2015 potekal letni seminar Centra Wilfrieda Martensa za vsevropske študije (WMCES). Iz Slovenije je bila povabljena dr. Andreja Valič Zver, predsednica IJP, na povabilo organizatorja pa se je seminarja udeležil tudi evropski poslanec Milan Zver. WMCES vsako leto organizira mednarodno razpravo o najbolj aktualnih vprašanjih evropske in svetovne politike. Letos so se poleg predsednika WMCES in nekdanjega predsednika slovaške vlade Mikolasa Dzurinde razprave udeležili tudi nekdanji avstrijski obrambni minister Werner Fasslabend, nizozemski profesor Jos van Gennip in mnogi strokovnjaki s področij, ki so bila obravnavana. Tridnevni seminar je gostil grški Karamanlisov inštitut za demokracijo. Letos je bilo največ pozornosti namenjene vprašanjem krize demokracije, imigracij, odnosa vrednot, religije in sekularizma pa tudi analizi regionalizma, večetničnosti, nacionalizma, socialne kohezije in integracij. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi terorizmu in drugim grožnjam varnosti zahodnih družb.Kako izboljšati demokratično kulturo, ki nas bo zavarovala pred retotalitarizacijoMilan Zver je kot razpravljavec »kick-off« govoril na panelu z naslovom »Politika kulture, etičnost in religija« in se posebej posvetil vprašanju političnih vrednot. Predstavil je pomen in vlogo vrednot v kulturi in politiki, temeljne razlike in podobnosti med evropskim in ameriških vzorcem vrednotnih usmeritev ter model vrednot, ki je bil v zadnjih letih in desetletjih oblikovan znotraj skupine Evropske ljudske stranke (svoboda, odgovornost, pravičnost, solidarnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost med spoloma, delitev oblasti, demokracija, vladavina prava, strpnost in subsidiarnost). Poudaril je, da so vrednote v samem jedru kulture, zato so tudi teže spremenljive. Na to je navezal problem pomanjkanja demokratične kulture, se pravi vrednot, ki se kaže v nizki udeležbi na volitvah in drugih oblikah političnega angažmana državljanov, predvsem v bolj krhkih demokracijah v posttotalitarnih državah. Sicer je demokracija vse bolj šibka oziroma ranljiva tudi v nekaterih drugih delih Evrope.Razpravljavci so iskali možnosti za dvig ravni demokratične kulture, ki je najtrdnejše zagotovilo, da se avtoritarni ali totalitarni režimi v Evropi ne bi ponovili. Poudarili so pomen ne le formalne, ampak tudi neformalne vzgoje in izobraževanja za demokracijo, nadalje medijev in politike nasploh. Vloga religije (in cerkve) naj bi se zaradi intenzivne sekularizacije in globalizacije manjšala. Enako družina.Razprava o vrednotah se je na različnih oblikah seminarja ponovila in razširila še na druga vprašanja, npr. o nevarnosti islamskega ekstremizma, putinizacije ter o notranjih spremembah, ki vplivajo na dopolnjevanje vrednotne agende Evropske ljudske stranke, kot je sekularizacija, globalizacija ipd. Zver je poudaril civilizacijski pomen sklepanja prostotrgovinskega sporazuma z ZDA. Dejstvo je, da Evropa izgublja v primerjavi z drugimi na polju demografije, gospodarstva, političnega vpliva in vojaške moči. TTIP ne bo poglobil le gospodarskega sodelovanja med ZDA in EU, ampak prinaša tudi druge prednosti za državljane, gospodinjstva in podjetja. Prav tako ne smemo zanemariti kulturne dimenzije. V prihodnje bo zelo pomembno, kako bo uspelo 10 odstotkom svetovne populacije braniti svoje vrednote in svoj način življenja. Pa ne gre samo za obranitev. Glede na to, da so te vrednote univerzalne in temeljijo na spoštovanju človekovega dostojanstva, bi morale biti sprejete v globalnem merilu.Na panelu o terorizmu in političnem ekstremizmu je Zver opozoril na ekspanzivnost islama, na postopno spreminjanje kulturne krajine in verskega zemljevida, predvsem na južnem delu Balkana. Odlično razpravo na to temo je imel Werner Fasselabend.
Prehitro slovo od nacionalnih držav bi bila usodna napaka v EUPrvi dan je bila priložnost za kratko predstavitev razmer v državah, kjer delujejo inštituti, člani Martensovega centra. Dr. Andreja Valič Zver je pojasnila razmere v Sloveniji. Poudarila je, da po zvezdnih trenutkih, ki jih je doživljala država pod vodstvom desnosredinske Janševe vlade (poudarila je predsedovanje EU, veliko gospodarsko rast, vključenost v evroskupino itd.), padla v hudo vsestransko krizo. Ker nismo izvedli ustreznih strukturnih reform ne v gospodarstvu in ne v podsistemih (mediji, sodstvo), je Slovenija postala zelo ranljiva. Navedla je razloge za to: velika večina starih elit je ohranila svoje položaje na prelomu in te seveda niso imele nikakršnega interesa korenito menjati stvari na bolje. Kasneje se je sicer nekaj spreminjalo, a so bile demokratične sile prešibke, da bi z reformami temeljiteje modernizirale slovensko družbo. Sedaj je potrebno združiti demokratične moči v slovenski politiki in stvari premikati korak za korakom. Prva najpomembnejša naloga je privatizacija, saj so državna podjetja vir za monopole.V razpravi o stanju v državah je bilo največ govora o imigracijah. Milan Zver je dejal, da EU ostaja želena destinacija za imigrante, saj je kakovost življenja pri nas bistveno boljša kot drugje po svetu. Vprašanje pa je, kakšne so absorpcijske zmožnosti Evrope, ki ne zaostaja le v gospodarstvu, ampak se nikakor ne uspe uveljaviti kot globalni politični igralec, čeprav ima trikrat večjo dimplomatsko-konzularno mrežo kot ZDA. Ker EU še ni dovolj ekonomsko utrjena, je zato še bolj ranljiva pred tem pojavom. Vsekakor je k temu pojavu treba pristopiti celostno, pri sanaciji razmer pa naj članice uveljavijo načelo solidarnosti.
V panelu o regionalizmu, nacionalizmu in evropeizmu je dr. Andreja Valič Zver dejala, da se nekateri prehitro oddaljujejo od nacionalne države. To bi lahko bilo nevarno za evropski projekt, ki temelji na državah članicah. Nacionalizmu pripisujemo pretirano negativno vlogo, saj državljani z njim oblikujejo svojo nacionalno identiteto. Včasih vsi skupaj pretirano upoštevamo marksistično interpretacijo naroda in nacionalizma ter zapostavljamo druge pozitivne opredelitve. Slovenski narod je pred 25 letimi dosegel višek svojega razvoja, svojo nacionalno državo in začetek demokratizacije. Tega dosežka ne bi želeli kar tako opustiti.V nadaljevanju, ko je bil govor o Romih in drugih etničnih manjšinah, je dr. Valič Zverova opozorila na to, da si to temo pretirano prilaščajo na levici, kot da le oni skrbijo zanje. Spomnila je na komunistični genocid nad Romi, ki se je zgodil v Sovjetski zvezi in tudi Sloveniji v času druge svetovne vojne. Poleg tega je v Sloveniji prav desnosredinska vlada prva zakonsko zaščitila Rome, saj je dala velik poudarek področnim politikam, posebej izobraževanju, okoljski in socialni politiki, in pri tem naredila napredek, ki mu druge države težko sledijo.Seminar je minil v znamenju reševanja Grčije pred popolnim bankrotom. Država, ki ima veliko razvojnih potencialov, težko propade, čeprav jo vodi skrajno nekompetentna vlada.Vir: Demokracija
Prehitro slovo od nacionalnih držav bi bila usodna napaka v EUPrvi dan je bila priložnost za kratko predstavitev razmer v državah, kjer delujejo inštituti, člani Martensovega centra. Dr. Andreja Valič Zver je pojasnila razmere v Sloveniji. Poudarila je, da po zvezdnih trenutkih, ki jih je doživljala država pod vodstvom desnosredinske Janševe vlade (poudarila je predsedovanje EU, veliko gospodarsko rast, vključenost v evroskupino itd.), padla v hudo vsestransko krizo. Ker nismo izvedli ustreznih strukturnih reform ne v gospodarstvu in ne v podsistemih (mediji, sodstvo), je Slovenija postala zelo ranljiva. Navedla je razloge za to: velika večina starih elit je ohranila svoje položaje na prelomu in te seveda niso imele nikakršnega interesa korenito menjati stvari na bolje. Kasneje se je sicer nekaj spreminjalo, a so bile demokratične sile prešibke, da bi z reformami temeljiteje modernizirale slovensko družbo. Sedaj je potrebno združiti demokratične moči v slovenski politiki in stvari premikati korak za korakom. Prva najpomembnejša naloga je privatizacija, saj so državna podjetja vir za monopole.V razpravi o stanju v državah je bilo največ govora o imigracijah. Milan Zver je dejal, da EU ostaja želena destinacija za imigrante, saj je kakovost življenja pri nas bistveno boljša kot drugje po svetu. Vprašanje pa je, kakšne so absorpcijske zmožnosti Evrope, ki ne zaostaja le v gospodarstvu, ampak se nikakor ne uspe uveljaviti kot globalni politični igralec, čeprav ima trikrat večjo dimplomatsko-konzularno mrežo kot ZDA. Ker EU še ni dovolj ekonomsko utrjena, je zato še bolj ranljiva pred tem pojavom. Vsekakor je k temu pojavu treba pristopiti celostno, pri sanaciji razmer pa naj članice uveljavijo načelo solidarnosti.
V panelu o regionalizmu, nacionalizmu in evropeizmu je dr. Andreja Valič Zver dejala, da se nekateri prehitro oddaljujejo od nacionalne države. To bi lahko bilo nevarno za evropski projekt, ki temelji na državah članicah. Nacionalizmu pripisujemo pretirano negativno vlogo, saj državljani z njim oblikujejo svojo nacionalno identiteto. Včasih vsi skupaj pretirano upoštevamo marksistično interpretacijo naroda in nacionalizma ter zapostavljamo druge pozitivne opredelitve. Slovenski narod je pred 25 letimi dosegel višek svojega razvoja, svojo nacionalno državo in začetek demokratizacije. Tega dosežka ne bi želeli kar tako opustiti.V nadaljevanju, ko je bil govor o Romih in drugih etničnih manjšinah, je dr. Valič Zverova opozorila na to, da si to temo pretirano prilaščajo na levici, kot da le oni skrbijo zanje. Spomnila je na komunistični genocid nad Romi, ki se je zgodil v Sovjetski zvezi in tudi Sloveniji v času druge svetovne vojne. Poleg tega je v Sloveniji prav desnosredinska vlada prva zakonsko zaščitila Rome, saj je dala velik poudarek področnim politikam, posebej izobraževanju, okoljski in socialni politiki, in pri tem naredila napredek, ki mu druge države težko sledijo.Seminar je minil v znamenju reševanja Grčije pred popolnim bankrotom. Država, ki ima veliko razvojnih potencialov, težko propade, čeprav jo vodi skrajno nekompetentna vlada.Vir: Demokracija