Vzdrževanje in rekonstrukcija državnih cest se učinkovito izvaja tudi z manjšimi finačnimi sredstvi

V okviru 9. redne seje so ministri odgovarjali na vprašanja poslank in poslancev. Poslanec SDS mag. Štefan Tisel je ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču zastavil vprašanje glede prioritet pri vzdrževanju modernizacij in rekonstrukcij državnih cest.

MAG. ŠTEFAN TISEL: Vsem lep pozdrav, spoštovana podpredsednica, spoštovani ministri, poslanke in poslanci.
Dejstvo je, da se je zadnja leta večja pozornost namenjala seveda zlasti finančna, slovenskim avtocestam, tako imenovanemu slovenskemu avtocestnemu križu, ki je praktično zgrajen kar se pa recimo odraža tudi v večji prometni varnosti in večji pretočnosti. Manj sredstev za državne ceste in za magistralke pa se pozna kot neka dolgotrajna škoda oziroma neizvajanje potreb in so te ceste nekako močno zaostajale. Nekaj je še makadamskih, nekatere so ozke in nevarne, v veliki meri pa tudi dotrajane in potrebne temeljite sanacije. Tudi novogradnje so načrtovane in umeščene v razvojne programe vendar čakajo na ugodnejši čas za financiranje.Mnogi cestni projekti iz leta v leto pomikajo iz proračuna v proračun, tudi če so se že dela začela so marsikje obstala zaradi propada, se pravi stečaja gradbenih podjetij. Marsikje pa so ceste bolj uničene tudi zaradi tega, ker so se uporabljale pri gradnji avtocest in pri obnovi železniške infrastrukture. Pogosto so težave pri odkupu zemljišč, oderuške cene seveda potem onemogočajo, da gre več sredstev za same nakupe in manj ostane za gradnjo.   
Zato vas sprašujem, gospod minister, kakšne kriterije boste uporabili glede prioritet pri vzdrževanju modernizacij in rekonstrukcij državnih cest, ki so v precejšnjem zaostanku? Hvala.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje, ki moram reči, se pojavlja že kar nekaj časa in se bo pojavljalo verjetno še kar nekaj časa zaradi tega, ker potreb za vse modernizacije in za vse rekonstrukcije še nekaj časa ne bo dovolj. No, kljub temu mislim, da ena izmed bistvenih sprememb, ki jih želimo uvesti v prihodnjemu obdobju je ta, da z danimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago na temu področju naredimo čim več. In, če želimo narediti čim več potem je prav, da smo racionalni, gospodarni in da čim večji del razpoložljivih sredstev namenimo izvedbi konkretnih investicij in konkretnim investicijskim projektom in da se tam kjer je le mogoče izognemo številnim, včasih tudi nepotrebnim študijam, različnim elaboratom in vsemu ostalemu kar na nek način draži gradnjo in kaj bistveno ne pripomore k boljši ali pa hitrejši izvedbi oziroma boljši kvaliteti zgrajenega.In nekako na takšen način mislim, da bomo delovali tako kot smo zdaj v zadnje pol leta oziroma zadnjih devetih mesecih tudi naprej. Pokazalo se je, da iz takih ali drugačnih razlogov je dejansko mogoče tudi z manjšimi sredstvi, v bolj gospodarnim ravnanjem postoriti več kot je bilo prvotno predvideno. Na marsikaterem odseku so se posamezne operacije, ki pomenijo večjo prometno varnost, realizirale z manjšimi sredstvi kot je bilo to prvotno predvideno. Je pa res tudi, da na drugem segmentu, tam kjer je prišlo do likvidnostnih problemov ali pa stečajev posameznih izvajalcev, smo pa bili priča drugačni situaciji. Namreč situaciji, da se novega izvajalca, ki ga je bilo potrebno izbrati v skladu z zakonom o javnem naročanju z novim razpisom ni dalo več izbrati za enako ceno, ampak je po navadi bila cena vedno višja kot tista, kot je bila prvotno določena. V tej najavi tega poslanskega vprašanja imam zapisano, da vas po tem sklopu zanima en konkreten odsek ene konkretne ceste, regionalne ceste Dole-Ponikva-Dolga gora, kjer je že nekaj časa odprt ta investicijski projekt. Gre za obsežnejšo rekonstrukcijo regionalne ceste z namenom ureditve vozišča in zagotovitve ustreznih elementov ceste. Projekt je uvrščen v NRP-je s potrjenim dokumentom, identifikaciji investicijskega projekta. Že pred časom, pred tremi leti je bil izdelan projekt za izvedbo, za krajši odsek te ceste in sicer od križišča Sele do novo zgrajenega mostu. Za ta odsek so tudi pridobljena dokazila o razpolaganju z zemljišči. Vrednost gradnje tega odseka je ocenjeno na 140 tisoč evrov in prav tako je izdelana idejna zasnova za nadaljnji odsek. Vrednost celotne investicije je pa ocenjena v celoti z vsemi deli na približno 21 milijonov evrov. Glede na to investicijsko vrednost je seveda ta projekt razdeljen na več etap. V prvem odseku zajema ta ukrep rekonstrukcijo voziščne konstrukcije, korekcijo horizontalnih in vertikalnih elementov ceste, ureditev ustreznega odvodnjavanja, namestitev ustrezne prometne opreme in signalizacije. Gre za odsek Dole-Hotunje. V drugem delu Hotunje-Ponikva je predvidena rekonstrukcija voziščne konstrukcije, korekcija horizontalnih elementov ceste ter deviacija trase ceste, ureditev ustreznega odvodnjavanja, namestitev ustrezne prometne opreme in signalizacije. Potrebna bo tudi izgradnja petih objektov, dveh mostov, dveh podpornih in ene oporne konstrukcije in v tretjem odseku Ponikva-Dolga gora-Loče zajema ta ukrep rekonstrukcijo voziščne konstrukcije, korekcija horizontalnih in vertikalnih elementov ter deviacije trase na dveh odsekih, ureditev ustreznega odvodnjavanja, namestitev ustrezne prometne opreme in signalizacije. Predvidena je izgradnja trinajstih objektov, dveh mostov, treh škatlastih propustov, dveh… in šestih podpornih konstrukcij. Skratka, glede na pomembnost tega projekta in glede na znesek, ki je potreben za celotno rekonstrukcijo, bo seveda  tudi časovnica nekaj daljša, vendar bomo glede na slabo stanje te cestne povezave v prihodnjem letu pospešili izvedbo tega projekta, še posebej glede na stanje v katerem se trenutno nahaja in zagotovili dodatna sredstva za ta namen.

MAG. ŠTEFAN TISEL: Hvala za odgovor. Res gre, tudi kot primer Radi, za en konkreten odsek regionalne ceste, to je regionalna cesta tretjega reda na tem področju, od Dol proti Ponikvi, Dolgi gori in Ločam. V bistvu je to vzporedna cesta z avtocesto, in ko se je avtocesta gradila, je bila ta cesta precej uničena. Prav tako gre ob železnici. Ko se je železnica rekonstruirala, je prišlo do uporabe te ceste in precejšnje izrabe. Hkrati pa, če bo ta cesta, ko bo bolje urejena, bo povezovala te kraje proti regijskemu središču in pa bo seveda tudi kot možna obvoznica, če bi bila avtocesta zaprta, tam sta dva tunela. Bi pa še kot primer povedal. Bila je ustanovljena civilna iniciativa za rekonstrukcijo te ceste na Ponikvi. Ustanovil oziroma pobudnik je bil prav bivši državni svetnik Jožek Korže, ki ima že dobre izkušnje kot podžupan v občini, kajti ta civilna iniciativa ne bo ovira in zapirala ceste, ampak bo pomagala pri hitrejši umestitvi oziroma pri odkupih zemljišč, ravno državni svetnik bo sam namenil svojo zemljo brezplačno za vzgled drugim, kajti le na ta način bomo lahko hitreje gradili tudi državne ceste, če bo cena za odkup primerna, oziroma če celo odstopijo, tako da mislim, da bi bila prioriteta tudi na drugih odsekih primerna tam, kjer ljudje bolj sodelujejo, kjer pomagajo tako z zemljišči, kot z drugimi umestitvami v prostor, to smo imeli dobro izkušnjo tudi v občini Šentjur, ko smo sami pripravljali, seveda v sodelovanju z ministrstvi, državni lokacijski načrt za šentjursko obvoznico oziroma navezovalno cesto, ki je zdaj tudi že v razvojnih programih, tako da kot prioriteta se upošteva tam, kjer ljudje bolj sodelujejo, kot ste sami omenili že, pridejo potem tudi lahko lažje do hitrejše izgradnje. Hvala.

ZVONKO ČERNAČ: Ni bilo dodatnega vprašanja, ampak lahko povem še to, da ob enem izmed obiskov na terenu sem imel priliko videti tudi to povezavo, tako da, poleg vseh ostalih, ki jih je na stotine ali pa tisoče kilometrov, ta povezava je resnično v slabem stanju, glede na to, da je v enem delu projektna dokumentacija za to prenovo že pripravljena in glede na to, da je pripravljenost v lokalnem okolju, kot slišim, velika, verjamem, da bomo vsi skupaj našli možnost, da bomo ta omejena sredstva, ki jih imamo na voljo za modernizacijo državnega cestnega omrežja v prihodnjem letu uspeli na najbolj možen racionalen način porabiti, tako, da bomo lahko tudi pospešili obnovo na tej povezavi.