Vsakokratna določitev pogojev za pridobitev štipendije za deficitarne poklice je problematična

Na današnjem nadaljevanju redne mesečne so poslanci in poslanke obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Tomaž Lisec.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

TOMAŽ LISEC: Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegi, kolegice. Lep pozdrav. Spomnim se leta 2007, ko smo takrat v mandatu prve vlade Janeza Janše sprejemali prvi sistemski zakon o štipendiranju. In vem, da je bil takrat en izmed nosilcev, poleg Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve, tudi takratni minister za izobraževanje. In ravno na njegovo pobudo so v zakonu posebno noto dobile tudi štipendije za deficitarne poklice, in celo več, celo nekateri drugi zakoni s področja izobraževanja so sledili temu namenu.

Dejstvo pa je, da smo bili skozi celotno obdobje od leta 2007 dokaj soglasni pri sprejemanju zakonodaje glede štipendiranja, kajti obljuba takratnega ministra za delo je bila, da če bo prišlo v praksi do problemov, bomo zadeve sprotno reševali. In danes je pred nami ena izmed odprav te anomalije. Dejstvo pa je, da je bil javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice, ki mora biti v skladu z zakonom o štipendiranju, sprejet leta 2013, tam pa je izrecno navedeno, da mora biti razpis objavljen do konca meseca januarja. In če vsi vemo, da smo danes 26. januarja, se nam spet zelo mudi. V poslanski skupini SDS se nam zdita problematični dve zadevi. Eno je, da se bodo vsakokratni pogoji določili v javnem razpisu.

V Poslanski skupini SDS ne želimo, da bodo ti vsakokratni pogoji variirali od leta do leta, da bodo tako mladi lahko lažje prišli pred štipendije s točno določenimi dejstvi, katera morajo izpolnjevati. In drugo, problematično dejstvo se nam zdi, da je bil zakon sprejet leta 2013, prvi razpis za deficitarne poklice pa je bil komaj konec leta 2015. Torej, tisto, kar bi moralo biti že januarja 2013 in januarja 2015, je nekdo zamudil. Ko pa smo se prvič srečali s tem razpisom, pa smo videli eno izmed glavnih težav, to pa je težava, ki se imenuje sistem “Kdor prej pride, prej melje”. In zato tudi dane v poslanski skupini SDS podpiramo rešitev, da gre za ukinitev odprtega roka in torej na prehod na javni razpis z zaprtim rokom.

Amandma poslanske skupine SDS za dodatna finančna sredstva ni bil sprejet

Ob tem pa bi poudarili še dve zadevi. Eno je finančna konstrukcija štipendij za deficitarne poklice. Verjamemo, da bo ministrstvo našlo toliko finančnih sredstev, da bodo lahko vsi, ki želijo prejemati te štipendije, te štipendije tudi prejeli. Če samo spomnim, v poslanski skupini SDS smo na podlagi nekih hitrih analiz ugotovili, da bi bilo potrebno več finančnih sredstev, zato smo tudi predlagali amandma, tako za leto 2016, kot za leto 2017, vsakokrat 8 milijonski dvig. V prvem poskusu ste te amandmaje poslanci koalicije zavrnili, upamo pa, da bo ministrstvo samo našlo denar v naslednjih proračunih, da ne bo treba spet opoziciji ali konkretno poslanski skupini SDS predlagati dodatne amandmaje.

Druga zadeva, na katero želimo opozoriti, in se sicer ne dotika direktno tega zakona, pa je, da pričakujemo od ministrstva za delo in tudi od ministrstva za izobraževanje, da nemudoma pristopita k sistemskemu reševanju problematike vajeništva, kjer se gre tudi za deficitarne poklice. To, da bomo do leta 2020 evalvirali in naredili osnutek sistema vajeništva, je nesprejemljivo. Leta 2020 bodo verjetno spremembe terjale že neko novo, bolj moderno rešitev, zato pričakujemo, da bo tudi ministrstvo za delo naredilo svoj delček v mozaiku uspešne priprave reševanja problematike vajeništva.

Skratka, glede na to, da gre za spremembo zakona, ki je nujno potrebna, da se izognemo sistemu »kdor prej pride, prej jemlje«, bomo v Poslanski skupini SDS zakon tudi soglasno podprli.