Vsaka bližnjica se na koncu plača s ceno, ki jo obžalujejo še prihodnji rodovi

Glede arbitražnega sporazuma bi se morala vlada tako, kot se je Demos pogajal za zakon o plebiscitu, z opozicijo pogajati toliko časa, dokler ne bi šli v reševanje tega problema enotni, saj gre za vitalni interes slovenske suverenosti in slovenske državnosti. Predsednik SDS in obrambni minister v prvi demokratično izvoljeni vladi Janez Janša je na današnji slovesnosti ob 20. obletnici demokratičnih sprememb in ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite RS poudaril, da so že v času, ko je 16. maja 1990 prisegala prva demokratično izvoljena slovenska vlada, med parlamentarnim postopkom prihajala iz slovenskih občin sporočila, da razorožujejo Teritorialno obrambo. »Takoj po zaprisegi sem odšel na sekretariat za ljudsko obrambo in tam našel svojega predhodnika in moje prvo vprašanje je bilo, kaj se dogaja in ali imamo kakšne podatke o tem, zakaj se pobira orožje Teritorialni obrambi,« je dejal Janša in dodal, da je njegov predhodnik Kušar zanikal vsakršno vedenje o razorožitvi. Kot je še poudaril Janša, se je naslednji dan izkazalo, da temu ni bilo tako, temveč da je bil njegov predhodnik obveščen o razoroževanju, kasneje pa se je izkazalo, da je bila prejšnja oblast v popolnosti seznanjena z razoroževanjem Teritorialne obrambe.Nekdanji obrambni minister je še poudaril, da nihče ni pravočasno opozoril takrat že konstituirane demokratično izvoljene skupščine, še manj pa so bili opozorjeni tisti, ki so bili neposredno odgovorni za varovanje orožja, torej štabi Teritorialne obrambe. »Dobili so ukaz, nekateri so ga upoštevali, drugi so se mu uprli. Tisti, ki so se mu uprli in so postavili Slovenijo pred štampiljko jugoslovanske armade oziroma jugoslovanske, takrat še v Beogradu komunistične oblasti, so pravzaprav začeli proces nastajanja prve obrambne sile, ki je kasneje zavarovala slovensko osamosvojitev. Pravzaprav je bil to začetek nastajanja Slovenske vojske. Ni bila vojska v takšnem pomenu besede, kot jo poznamo danes. Manjkalo je vsega, bilo pa je dovolj srca,« je poudaril Janša.V nadaljevanju je izpostavil, da je zaradi tega iz prvih iniciativ Toneta Krkoviča, nekaterih iz policijskih vrst in tistih poveljnikov občinskih štabov, ki so zadržali orožje, v nekaj mesecih nastala oborožena sila slovenskega naroda, ki je omogočila, da smo jeseni 1990 sprejeli ustavne amandmaje in prevzeli pristojnosti nad Teritorialno obrambo v svoje roke. »Na tej podlagi se je kasneje gradila povsem formalna struktura Slovenske vojske, ki je skupaj s slovensko Policijo, ko je prišel čas preizkušnje, junija in julija 1991, obranila na novo razglašeno slovensko državo,« je dejal Janša.»Vendar pa, če ne bi bilo Demosa, če ne bi bilo programa demokratizacije in osamosvojitve, tudi ta sila ne bi imela česa braniti. Zato gre tukaj za povezan, enovit proces, ki je omogočil nastanek in obrambo, preživetje in mednarodno uveljavitev slovenske države in to kar je Slovenija danes. Demos je bila sinteza tistih zgodovinskih okoliščin, otrok slovenske pomladi. Demos je bila energija poguma in razuma in ta dobra kombinacija poguma in razuma je omogočila ne samo, da smo Slovenci dosegli svoj zgodovinski cilj ali uresničili tisočletne sanje, kot smo takrat dejali, temveč tudi, da smo za to plačali relativno nizko ceno,« je še dodal in poudaril da ni šlo brez cene – za nekatere je bila zelo visoka (opomba: prisotni na slovesnosti so se ob njenem začetku poklonili njihovemu spominu), vendar v primerjavi z drugimi, ki so se kasneje osamosvajali na ozemlju nekdanje Jugoslavije, smo plačali relativno nizko ceno,« je poudaril predsednik SDS.Spomnil je še, da gre tudi zaradi te nizke cene, zaradi vsega, kar je bilo storjeno pravočasno, zasluga prvi Demosovi vladi, vsem resorjem, ki so delali stvari, ki se niso videle in se tudi danes še toliko ne vidijo. »Takrat ni bilo nobene stiske, hrane je bilo dovolj, imeli smo pripravljeno monetarno samostojnost, vsi koraki so bili predvideni, ni bilo nobenih nepričakovanih tveganj,« je še dejal in dodal, da je zdaj čas, da se omeni tudi to.Izpostavil je tudi, da je bila kombinacija poguma in razuma tista, ki je omogočila, da je zaradi poguma Demos imel stalno pred sabo cilj slovenske osamosvojitve in slovenske državnosti, ali kot je dejal pokojni dr. Jože Pučnik: »S tem stojimo in pademo«. Razum pa je omogočil, da je bil Demos sposoben zgraditi nacionalno enotnost na tej točki usodne zgodovinske odločitve slovenskega naroda.»Dneve in noči smo se pogajali s takratno opozicijo, da smo dosegli soglasje o zakonu o plebiscitu. Demos je pristal pravzaprav na vse zahteve opozicije, zato da smo šli formalno enotni na plebiscit. Pogajali smo se za prehodni čas pol leta, v katerem je bilo treba uveljaviti to ključno odločitev, zato da so bili vsi res prepričani, da bomo zadovoljivo pripravljeni. Demos je popustil povsod tam, kjer je šlo za taktiko, vendar ni izgubil izpred oči ključnega cilja. Tukaj ni bilo kompromisa, na tej točki se je kasneje tudi odločilo. In ta enotnost, ki je bila zgrajena takrat, v času, ko smo Slovenci zgradili neko vrednostno središče lastnega naroda, ta enotnost je zdržala dvajset let. Od slovenske osamosvojitve naprej, ne glede na to, katera koalicija je bila na oblasti, ne glede na to, katera vlada je bila na oblasti, se ni nikoli zgodilo, da bi slovenska politika pozivala ljudi na plebiscit razcepljena, da bi slovenska politika pozivala ljudi, naj glasujejo različno o stvareh, ki so v ključnem nacionalnem interesu,« je enotnost tistega časa ponazoril Janša.Kot je še dejal, je Slovenija v dvajsetih letih veliko dosegla, tudi koristi od EU velja ceniti. »Kljub temu pa se danes prvič dogaja, da slovenska politika za neko odločitev, ki je nacionalnega pomena, poziva ljudi na volišča razcepljena. To se ne bi smelo zgoditi. Gre za našo južno mejo, gre za vitalni interes slovenske suverenosti in slovenske državnosti, za nekaj, kar se je začelo določati pred dvajsetimi leti. In tukaj bi se morali tako, kot se je Demos pogajal za zakon o plebiscitu, pogajati toliko časa, dokler ne bi šli v reševanje tega problema enotni,« je bil kritičen Janša in opozoril, da se vsaka bližnjica na koncu plača s ceno, ki jo obžalujejo še prihodnji rodovi.Pri tem je navedel primer Koroške, ki smo jo pred 90 leti na plebiscitu izgubili za 4500 glasov. »Ni Slovenca, ki bi bil živ in bi poznal to zgodovino in mu ne bi bilo žal,« je ob tem dejal predsednik SDS. »Danes pravimo, bili smo na strani zmagovalcev po 2. svetovni vojni. V veliki meri to drži, ampak Italija je bila menda na strani poražencev, pa je dobila Trst in Gorico, 130.000 Slovencev pa je ostalo za italijansko mejo. Hrvaška ni imela ravno slavne zgodovine z Nezavisno državo Hrvaško (NDH), vendar je dobila celo Istro. V začetku prejšnjega stoletja je v Istri živelo 55.000 Slovencev, kje so danes? Zgodovina nas uči, da je potrebno biti v ključnih trenutkih, ko gre za nacionalne interese enoten. Predstavljajte si, da bi se za slovensko osamosvojitev z Beogradom pogajali tisti, ki vanjo niso verjeli. Kakšen bi bil rezultat?« je še izpostavil.Ob tem je dejal, da bomo prihodnji mesec odločali o arbitražnem sporazumu, ki so ga z naše strani pisali nekateri strokovnjaki, ki so v učbenikih, ki še vedno obstajajo, zapisali, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država. »Kako se bodo taki strokovnjaki, ki ne verjamejo v lastne pravice, izborili za lasten sporazum, ki bo Sloveniji te pravice tudi dejansko zagotovil?« se je ob tem vprašal Janša.»Če kaj, potem danes po dvajsetih letih lahko samo obžalujemo, da je prišlo do razpoke v dediščini slovenske narodne enotnosti izpred dvajsetih let. Lahko samo obžalujemo, da ob tem, ko lahko skupaj, združeno, z velikim ponosom, proslavljamo odločitve izpred dveh desetletij in tudi vse to, kar je Slovenija dosegla, lahko obžalujemo to, da ta tradicija ni zdržala oziroma ne drži tudi v času, ko moramo rešiti še verjetno zadnje vprašanje, vezano na slovensko suverenost in na status slovenske državnosti,« je dejal Janša.Na koncu je predsednik SDS izrazil prepričanje, da je kapital, ki smo ga ustvarjali pred dvajsetimi leti, da je ta dediščina tako močna, da bo tudi trenutna razpoka presežena in da jo bomo pozdravili v naslednjih mesecih in letih, in to brez tega, da bi zanjo plačali preveliko ceno. »O tem se bomo odločali 6. junija in jaz sem prepričan, da se bomo odločili prav. Vsekakor pa je dediščina teh prelomnih časov izpred dvajsetih let za Slovenke in Slovence in za slovenski narod trajna. To, da nas je usoda v ključnem času združila, bo ne samo za nas, ampak bo tudi za prihodnje rodove, predstavljalo izvir navdiha vedno, kadar bomo v času kakšnih preizkušenj. Tudi če se bo kdaj za kratek čas zavilo na kakšno stranpot, sem prepričan, da bo ta sredotežna sila dovolj močna, da se ponovno uravnamo v smer skupnega dobrega in skupnih nacionalnih interesov,« je zaključil Janša.Obenem se je nekdanji obrambni minister tudi zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi slovesnosti ob 20. obletnici demokratičnih sprememb in MSNZ ter dodal, da slovesnost, ki je potekala v dvorani v Občini Ivančna Gorica, ni bila plačana iz državnega proračuna, temveč s prostovoljnimi prispevki in predvsem z vloženim delom tistih, ki so jo pripravili.Slovenkam in Slovencem, nosilcem slovenske demokratizacije in slovenske osamosvojitve, veterankam in veteranom vojne za Slovenijo pa je Janša na koncu namenil naslednje besede: »Kljub vsemu proslavljajmo z radostjo in ponosom. Iskrene čestitke ob 20. obletnici demokratičnih sprememb in Manevrske strukture narodne zaščite, ki jih je zavarovala. Brez vas vsega tega ne bi bilo. Iskrena hvala!«