Vsak deseti Slovenec je na čakalni listi v zdravstvu

Vodstvo KSS SDS se je na svoji redni seji 2. februarja 2016 dotaknilo problematike v zdravstvu in skupaj z gostjo, podpredsednico SDS gospo Jelko Godec ugotovilo, da je za razmišljanje in preučevanje sedanje vlade o zdravstveni reformi že zdavnaj potekel rok.

Čakalne dobe oziroma vrste so že nekaj let stalnica − na nezadovoljstvo in grozo bolnikov. Poznamo prakso zahodnoevropskih držav, ki nam je lahko za zgled in tudi za vzpodbudo. In kako se s to problematiko spopadamo pri nas? Ob nevzdržni »strokovni« argumentaciji, pogojeni s stališči zdravstvenih lobijev, se moramo nujno vprašati, kakšni so realni razlogi za čakalne vrste pri nas. Ali tiči bistvo problema v pomanjkanju strokovnih kadrov, prostorov, opreme oz. finančnih sredstev? Ali gre morda za okosteneli sistem vodenja in odločanja in je potemtakem bistvo problema tudi v slabem menedžmentu? Ali pa je ob naštetem razlog v izjemno močnih zaprtih lobijih, ki so agregat korupcijske mreže, ki je tudi na tem področju še vedno tabu.

A krivca akterji čakalnih vrst ne prepoznajo. Dejstva in podatki pa neusmiljeno kažejo, da so čakalne vrste ta čas daljše za dobrih deset odstotkov v primerjavi z začetkom tega leta in zajemajo približno 232.000 pacientov. To pomeni več kot desetino vsega slovenskega življa ali drugače povedano: vsak deseti Slovenec je na čakalni listi! Nepojmljivo in neumljivo povprečnemu Slovencu.

ZZZS je skupaj z vlado kriv, da se bo v začetku leta 2016 čakalna doba še povečala, saj sta zavestno blokirala sredstva zavarovancev s konca leta 2014 v višini približno 35 milijonov evrov. In podobna zgodba v letu 2015 – ZZZS je nagrabila »višek« preko 5 milijonov Eur in to denarja last zavarovancev. Nedopustno se »privarčujejo« sredstva, ki bi morala pomeniti kvalitativen dvig zdravstvenih storitev, a se Cerarjeva vlada, Upravni odbor ZZZS in Skupščina istega organa raje prepirajo v nedogled okoli prejemnikov te pogače.

Zdravstvena mreža, ki jo ministrstvo za zdravje obljublja že od pamtiveka, še ne deluje in je kot pribito posredni povzročitelj večanja čakalnih vrst. Aktualna vlada jo bo morda postavila, če ji bo zneslo ukiniti vse koncesije. Nazaj v praskupnost torej, saj so Butale za tak prijem preveč umne. Bistvo mreže je namreč v enakomerni oskrbi vseh prebivalcev za vse dejavnosti na primarni in sekundarni ravni, kar še otrok razume.

Nujnost redefiniranja zdravstvene košarice

V naši državi imamo obsežno košarico zdravstvenih storitev, katerih pretežni del je krit iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Večji del zdravstvenih storitev se delno financira iz zasebnih virov, kar je bilo nekoč uvedeno »v javnem interesu« in je rezultiralo z visoko stopnjo regulacije tržnega zavarovanja. Sistem smo žal hudo zapletli in nam ga ne uspeva na hitro poenostaviti, saj gre za dostop do najpomembnejših zdravstvenih storitev. Ob tem je treba izpostaviti dejstvo, da tak sistem omejuje konkurenčnost, svoboden pretoka blaga in storitev ter ovira vstop tujih zavarovalnic na naš trg. Na slednje nas je opozorila tudi Evropska komisija.

Za kritje košarice pravic nimamo zadostnih sredstev, zato se primanjkljaj pokriva s prenosom financiranja zdravstvenih storitev preko zasebnih sredstev. Slovenija je na tak način sproducirala visoko prispevno stopnjo za zdravstvo, saj je dostop do zdravstvenih storitev pogojen z doplačili velike večine prebivalstva, kar lahko okarakteriziramo kot neke vrste »prisilno zavarovanje«. Ljudem drugega pravzaprav niti ne preostane, kot da se sistemu podredijo.

Seniorji SDS predlagamo novo opredelitev košarice storitev, ki naj pokrivajo ključne zdravstvene potrebe prebivalstva, pravočasno dostopne vsem državljankam in državljanom pod enakimi pogoji in krite iz javnih sredstev. Storitve morajo biti v sozvočju medicinske stroke in širšega družbenega dogovora o javnih prispevkih za zdravje.

Na navedeno problematiko se lahko odzovemo in odgovorimo na več načinov, na razrešitev problema pa le na en način: s temeljito reformo zdravstva v celoti in ne z deklaracijo o nečem, kar ima več lukenj kot povprečen kolobar švicarskega sira. Naj nam Švicarji oprostijo za to primerjavo.