Vsak demokrat v Evropi zavrača totalitarizme in ne opravičuje nobenega

V državnem zboru danes poteka izredna seja, na kateri poslanke in poslanci obravnavajo resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec in predsednik SDS Janez Janša.
V nadaljevanju objavljamo celoten magnetogram, ki ni lektoriran.
JANEZ JANŠA: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Nekako v istem času, ko je Evropski parlament sprejemal Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, je bilo v Sloveniji odprto veliko grobišče Huda jama. Sama ta koincidenca obeh dogodkov je verjetno na neki globlji ravni. Pojasnjuje dejstvo, da je ta resolucija Evropskega parlamenta naletela na dokaj ostro zavračanje samo v dveh prestolnicah, v Ljubljani in Moskvi. Prej, ko je o tej resoluciji razpravljalo matično delovno telo, pa tudi v razpravah v javnosti, je bilo večkrat poudarjeno, da samo slovenski parlament na tej ravni razpravlja o tej resoluciji od vseh članic Evropske unije. To je res in potrebno se je vprašati zakaj.

V nobeni drugi državi članici Evropske unije ta resolucija ni vzbudila niti velikega zanimanja in še manj kakršnegakoli zavračanja, zato razprava tudi ni potrebna, edino v Ljubljani in v Moskvi je prišlo do takšnih reakcij. In ne drži trditev vladnih predstavnikov, da je resolucija Evropskega parlamenta sama po sebi obvezala vse državljane članic držav Evropske unije, da te napotke upoštevajo oziroma ravnajo po njih, kajti eden od ključnih napotkov te resolucije je priporočilo državam, da razglasijo 23. avgust kot spominskih dan na žrtve vseh totalitarnih sistemov v Evropi. Slovenska vlada, slovenska oblast, slovenska vladajoča koalicija tega priporočila ni upoštevala, ampak ga je bojkotirala. 23. avgusta letos namreč ni bilo organizirano nič na državni ravni, kar bi organizirala vlada. Center za narodno spravo je organiziral potem neko približno slovesnost, vendar tam ni bilo nobenega vladnega predstavnika. Torej, ne drži zatrjevanje, da se ta resolucija upošteva kar sama po sebi. Za vsakega demokrata v Evropi je popolnoma samoumevno, da zavrača vse totalitarizme in da ne opravičuje nobenega. Samo v Moskvi in v Ljubljani to ni samoumevno.

V resoluciji piše, da napačna politika do zgodovine navaja na spodbujanje sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih. Veliko proslav in govorov v zadnjih tednih pod simboli totalitarnega režima je bilo slišati in je bilo medijsko predstavljeno, kjer smo videli posledice napačne politike do zgodovine na katero opozarja ta resolucija o kateri danes govorimo. In to dogajanje v Sloveniji je pokazalo, da spet ne bomo prišli nikamor. Tu imamo spet pred sabo dan nekih brezplodnih razprav in medsebojnih obtoževanj, da se Slovenija pospešeno s takšnim odnosom oddaljuje od evropskega vrednotnega okvirja in da bo to slej ko prej pripeljalo do konflikta. Ob tem konkretnem primeru smo lahko spremljali tudi dvoličnost tranzicijske levice, v Bruslju se mirno glasuje in se niti ne razpravlja, ampak se glasuje za resolucijo, ki je splošno evropska in za evropske demokrate povsod sprejemljiva, doma se pa na resolucijo vsipajo grobe žaljivke, če bi citiral nekaj govorov bi se spustil na raven tistih, ki so to izgovarjali in danes se to nadgrajuje še s preglasovanjem o vojnih zakonih. Štiri leta smo v prejšnjem mandatu usklajevali te zakone, obljubili smo slovenski javnosti, da jih ne bomo sprejemali s preglasovanjem, malo je manjkalo še do soglasja, zdaj se gre na preglasovanje. Ta tema se tudi izkorišča za odvračanje pozornosti od gospodarske krize. Kulturni boj je v tem smislu dobra tema. Vladajoča koalicija je zelo enotna, ko gre za ideološka vprašanja. V eni uri se poenotijo o poimenovanju ulice po nekem diktatorju. Šest mesecev je premalo za poenotenje o sprejemu ključnih ukrepov proti gospodarski krizi. Preden sem šel za to govornico sem pogledal spletno stran vlade. Zadnja novica na projektu Boj proti finančni in gospodarski krizi ima datum 21. maj. Tudi tam bi bilo potrebno biti aktualen. Hvala lepa.