Vračanje javnih Kmetijsko svetovalnih služb njihovemu namenu
nedelja, 24. 7. 2011V Sloveniji imamo na področju kmetijstva kar precej organizacij z javnimi pooblastili, ki za državo izvajajo javno službo. Med največjimi je zagotovo kmetijsko-gozdarska zbornica, v okviru te pa med bolj kritiziranimi, pa ne vedno po svoji krivdi in ne vedno opravičeno. Javno kmetijsko svetovalna služba ima preko 300 zaposlenih. Koriščenje svetovalnih storitev je za kmetijske proizvajalce pomembna tržna prednost, višja raven usposobljenosti in strokovnosti ter boljša informiranost s področja kmetijske pridelave povečujejo produktivnost dela in učinkovitosti kmetijskih gospodarstev in na ta način prispevajo k njihovi dolgoročni sposobnosti preživetja.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Razvoj podeželja v Republiki Sloveniji v obdobju 1. 1. 2003 do 31. 12. 2008 ugotovilo, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano javno kmetijsko svetovalno službo v preveliki meri usmerilo v izvajanju upravno administrativnih del povezanih z črpanjem sredstev iz skladov EU in manj v izvajanje nalog, s katerimi bi lahko pomembno vplivala na doseganje boljših rezultatov na kmetijskih gospodarstvih. Računsko sodišče po mojem mnenju tudi pravilno ugotavlja, da bi ministrstvo za kmetijstvo aktivnosti kmetijsko svetovalne službe morala bolj uravnoteženo porazdeliti med ekonomske, socialne in okoljske funkcije ter v večji meri usmerjati, vrednotiti in pa nadzirati delo te službe ter vzpostaviti učinkovit sistem prenosa znanj iz znanstvenega področja do izvajalca kmetijske dejavnosti.
V zvezi s tem, gospod minister me zanima, na kakšen način nameravate izboljšati to sodelovanje med javno kmetijsko svetovalno službo in znanstveno raziskovalnimi institucijami, ki delujejo na področju kmetijstva in s tem zagotoviti učinkovitejši prenos znanja ter kako nameravate v skladu s priporočili Računskega sodišča vrednotiti in nadzirati delo javne Kmetijsko svetovalne službe v smeri doseganja boljših rezultatov in večje konkurenčnosti slovenskih kmetij. Hvala lepa za odgovor.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani, gospod poslanec. Spoštovani predsedujoči. Poslanke in poslanci.
Strinjamo se na Ministrstvu za kmetijstvo z ugotovitvami računskega sodišča, te ugotovitve so prišle ravno takrat, pred enim letom, ko sem sam postal minister te države za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane in moram reči, da smo jih v največji možni meri že upoštevali tudi v pripravi programa za leto 2011, ki je že sprejet. Tukaj je potrebno povedati, da je do zamika programa prišlo, zato ker je program tudi vezan na sprejetje petletnih novih rejskih načrtov, ki so se pa sprejemali konec prejšnjega leta.
Generalno gledano je od nas zahtevalo Računsko sodišč in nam priporočila, da bolj jasno v samem programu povemo dejansko kmetijski svetovalni službi, ki jo država financira v veliki meri oziroma zelo v mali meri je plačnik, kaj od nje pričakujemo in po drugi strani, da to, kar naročamo znamo tudi v bistvu v praksi preveriti. Obe stvari so nam očitali in znotraj tega pa, da se kmetijsko svetovalna služba preveč ukvarja z administriranjem in manj za to, kar je v bistvu njena naloga, to je svetovanje na področju kmetijstva. To je letos upoštevano. Program je bistveno bolj natančno napisan, sledi v bistvu našim izhodiščem tudi kar se tiče resolucije zagotovimo si hrano za jutri. Dovolite, da vam preberem kakšen je letošnji razrez sredstev oziroma nalog v Kmetijsko svetovalni službi. 56 % nalog je vezano za izvajanje tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčne sposobnosti kmetij, 9 % sredstev, ki jih dajemo kot država svetovalni službi, da ima, potem od tega kmet korist je namenjeno spodbujanju pridobivanja dopolnilnega in dodatnega dohodka, 20 % izvajanja ukrepov kmetijske politike, združevanju in povezovanju na podeželju 5 % in naloga financiranja iz drugih virov pa 110 %. Uvaja se tudi novi sistem nadzora, ki v bistvu omogoča materialni nadzor nad delovanjem svetovalne službe. Ta materialni nadzor v prvi fazi mora upravljati urad, ki ima to pristojnost, to je Urad v Ljubljansko kmetijsko gozdarske zbornice, mi pa nadziramo njihovo delo v celoti. Dodatni cilj letošnjega leta je bil, da uspešno ločimo financiranje kmetijsko svetovalne službe od drugega dela kmetijsko gozdarske zbornice torej nevladnega dela, ki se mora financirati za članarino in se denarji ne smejo pretakati. Tudi za ta namen imamo v sredo ponovno operativno usklajevanje, da vzpostavimo eno dosti jasno vezo.Generalno gledano mi kmetijsko svetovalno službo ponovno vračamo na teren, kjer je tudi mesto, in tisto, kar je treba, pa do zdaj v bistvu niso bile pristojnosti dovolj v praksi jasne, pa je vedenje, da kmetijsko svetovalna služba mora biti dovolj usposobljena, da kmetu svetuje, in ni naloga fakultet in znanstveno raziskovalnih institucij v Sloveniji da operativno pomagajo kmetu, njihova naloga je, da trenerje, to je kmetijsko svetovalno službo, ki ima več kot 200 ljudi, naučijo, da kmetu maksimalno dobro pomaga. Tukaj poteka več ukrepov, eden od teh je, to moram povedati, je operativno sodelovanje znotraj priprav operativnih programov. V tem trenutku na podlagi resolucije, ki ste jo, gospod poslanec, tudi vi podprli v tem Državnem zboru, zagotovimo vso hrano za jutri, se pripravljajo operativni izvedbeni programi po sektorjih, kjer ima vsak svojo nalogo. In ti programi bodo omogočili, da v kolikor se bomo držali nalog, ki so noter, in tudi nadziral, da bo potem tudi neko drugačno stanje na področju proizvodnje hrane v Sloveniji, kakor je v tem trenutku.Tisto, kar je v bistvu mogoče še neka novost, prehajamo tudi na sistem osebnih zapisnikov. Namreč, ko kmetijski svetovalec dela na terenu pri kmetu, ki mu svetuje, pusti tehnološko navodilo. Čeprav je to mogoče majhen korak, je za nas revolucionaren, saj ta korak omogoča, da ima kmet tudi jasno zapisano kaj mu njegov svetovalec svetuje in nekje pričakuje, da če se bo teh tehnoloških ukrepov držal, da bo njegova kmetija konkurenčna, po drugi strani pa imamo tudi materialni dokument, ki omogoča, da tudi kmetijski svetovalec lahko zamenja službo in sled svetovanja ostane in potem lahko nekdo, ki nadaljuje njegovo delo tudi to delo kvalitetno na posamezni kmetiji opravlja. Kot tretje pa, državi, ki vse skupaj financira pa omogoča nadzor.
Hvala.
MAG. RADO LIKAR: Hvala lepa, gospod minister za ta del odgovora, sem vam hvaležen za te informacije.
Kot ste rekli, sem vam pred enim letom zastavil podobno vprašanje in sicer v zvezi s prisotnostjo kmetijskih svetovalcev na terenu, oziroma za večjo prisotnost. In ste mi takrat odgovorili, da bo to bolj znano takrat, ko bo sprejeta strategija slovenskega kmetijstva oziroma kot je bilo kasneje preimenovano v resolucijo o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva.
Omenili ste, da je predvidena ločena funkcija kmetijskega svetovanja, če sem vas prav razumel na ta upravno administrativni del, ki se tiče predvsem koriščenja evropskih sredstev, če sem vas prav razumel in med svetovanjem, ki se tiče kmetijske proizvodnje.
Zanima me:
Kdaj je to predvideno in če je to tako, kot sem zdaj navedel.
Hvala lepa.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec.
Točno tako je. Kakor sem prej povedal, v letošnjem financiranju, ki že velja. Namreč, program je sprejet, imamo 56% denarja, je namenjeno tako imenovanemu kmetijskemu svetovanju na kmetijah, torej tehnološki napredek, izboljševanje konkurenčnosti, izvajanje ukrepov kmetijske politike, čemur mi pogosto rečemo administriranje pa je 20% denarja in potem tudi časa.
Bi pa predlagal, gospod poslanec, ker je to dejansko tema, ki smo načeli tudi na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bi bilo mogoče dobro, da bi dejansko primerjali program leta 2011 s programi iz prejšnjih let, da dejansko vidimo kje je napredek in tudi skupaj ugotavljamo ali denar, ki ga v veliki meri namenjamo, denarja pa je dosti, ali je dejansko uporabljen tako, kot mislimo, da mora biti.
Hvala.