Vprašljiva verodostojnost kandidata za pravosodnega ministra

Pred matičnim odborom za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje v Državnem zboru Republike Slovenije se je predstavil kandidat za ministra za pravosodje Aleš Zalar, ki ga kot ministrskega kandidata predlaga LDS. Kandidata za pravosodnega ministra so pod drobnogled vzeli tudi poslanci skupine SDS dr. Vinko Gorenak, mag. Branko Grims, Jožef Jerovšek in Alenka Jeraj. Za poslansko skupino SDS je sporno predvsem dejstvo, da je kandidat za ministra v letošnjem januarju pisal predsednici Sodniškega društva ge. Janji Roblek, v katerem je pozval k bojkotu reševanja vseh civilnopravnih sporov, kjer je edina tožeča stranka država ali podjetje, sklad ali druge organizacije v izključni državni lasti. Prav tako je kandidat v svojem pismu predsednici Sodniškega društva nakazal, da naj se v primeru nerešene problematike sodnikov razmere zaostrijo, tudi v okviru napovedane sodniške stavke.

Ker ima tak poziv, po oceni poslancev SDS, vse elemente kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi uradnega položaja, tako po starem kot tudi po sedaj veljavnem kazenskem zakoniku, v ospredje prihaja vprašanje verodostojnosti kandidata za pravosodnega ministra. Kandidat Aleš Zalar je v svojem pozivu med drugim navedel tudi, da se je neugodno spremenila sestava Ustavnega sodišča RS z vidika reševanja problematike plač.

Vrsta vprašanj poslancev SDS na matičnem odboru se je nanašala na novi kazenski zakonik, ki je stopil v veljavo s 1. novembrom 2008 in za katerega kandidat za pravosodnega ministra že napoveduje spremembe, saj naj bi v njem bile nekakšne razpoke in neželene implementacije. Poslance SDS je zanimalo, ali je to, da so v obstoječem kazenskem zakoniku uvedena nova kazniva dejanja s področja pregona gospodarskega kriminala in korupcije, razlog za hitenje s spreminjanjem kazenskega zakonika, zlasti v luči spornega procesa monopolizacije medijskega vpliva v enih rokah, ki se dogaja v primeru nakupa časopisne hiše Večer s strani časopisne hiše Delo. Ta nakup ima po novem kazenskem zakoniku nekatere značilnosti kaznivega dejanja. 

Poleg tega so poslanci SDS mnenja, da bo v luči sprememb sedaj veljavnega  kazenskega zakonika verjetno šlo za poskus zaščite ljudi, ki bi jih morebiti, ali pa jih bremenijo kazniva dejanja gospodarske kriminalitete. Sedaj veljavni kazenski zakonik namreč podaljšuje zastaralne roke tudi za kazniva dejanja gospodarskega kriminala, ki jih je ta ista koalicija v malo drugačni sestavi skrajševala pred leti. Ti roki so bili krajšani z očitnim namenom zastaranja, zaradi česar so se lahko nekateri posamezniki izognili kazenski odgovornosti.

Poslance SDS je še zanimalo, kako kandidat za pravosodnega ministra komentira največje sodne zaostanke ljubljanskega okrožnega sodišča, v času, ko ga je vodil kot predsednik. Po mnenju poslancev SDS je sporno tudi njegovo izplačevanje potnih stroškov v času opravljanja funkcije predsednika Okrožnega sodišča. Kot predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je namreč v letih 2004-2005 porabil  za dva milijona tolarjev potnih stroškov, leto prej pa tri milijone SIT. Poslance SDS je zanimalo, ali bo, ob takšnem razpolaganju s sredstvi na Okrožnem sodišču, kot oseba, ki naj bi bila na čelu pravosodnega resorja, lahko ostal zavezan k skrbnosti  pri načrtovanju javnih financ in pri proračunu za pravosodje.

V čudno luč kandidata za ministra postavlja tudi tožba, ki jo je zaradi spora z dosedanjim pravosodnim ministrom dr. Lovrom Šturmom vložil na pristojno sodišče. Zaradi vseh naštetih dejstev in vprašanj, na katerih poslanci SDS niso  dobili zadovoljivih odgovorov, kandidata za pravosodnega ministra Aleša Zalarja niso podprli.