Vprašljiv razvoj brez zdravega bančnega sistema

Upočasnitev izvajanja Zakon o ukrepih Republike Slovenije dejansko pomeni manj denarja v gospodarstvu, manj delovnih mest in večjo nezaposlenost. Poslanke in poslanci Državnega zbora na današnji izredni seji obravnavajo predlog sklepa o zahtevi državnega zbora za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z zadolžitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank na referendumu. Stališče poslanske skupine SDS do omenjenega sklepa je na seji predstavil poslanec mag. Andrej Šircelj.
 

 
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Spoštovani minister, kolegi in kolegice. V Slovenski demokratski stranki smo že od leta 2009 in 2010 predlagali številne ukrepe za izhod iz krize. Ti ukrepi večinoma niso bili sprejeti v prejšnji sestavi državnega zbora, eden izmed teh ukrepov pa je bil sanacija bančnega sistema. Sanacija bančnega sistema na način, da bo učinkovit in da bodo banke, ko se bo ta sanacija končala, v boljšem stanju, kot so danes in da bo njihov temeljni namen zadoščen, to pa je seveda na eni strani varnost prihrankov, na drugi strani pa zagotavljanje podpore gospodarstvu zato, da bo gospodarstvo lahko uspešno in konkurenčno delovalo na domačem in na tujem trgu. Žal se v preteklosti in v času, ko je do krize prišlo, na bančnem sektorju ni kaj dosti zgodilo, razen da je država, kot lastnik, sanirala bančni sektor tako, da je banke dokapitalizirala. Banke so ta denar porabile za slabitve in ta denar dejansko ni prišel do gospodarstva. To seveda pomeni, da je bil ta denar na eni strani neučinkovito potrošen oziroma da so ga bankirji uporabili tudi za to, da so zadostili kapitalski ustreznosti bank.
 
Ta zakon, ki je bil delan v poletnih mesecih, čas je seveda potem zahteval, da se zakon dopolnjuje še v jesenskih mesecih, je ena izmed rešitev, ki ni običajna za naš bančni, ekonomski in gospodarski prostor. Zakaj ne? Zaradi tega, ker smo prišli do ugotovitve, da banke niso bile sposobne same rešiti slabih terjatev, zato se te terjatve prenesejo na posebno ustanovljeno družbo, ocenijo se po metodah, ki jih predpisuje evropska komisija, s tem se prepreči kakršenkoli moralni hazard in ta družba bo izdala tem bankam obveznice z državnim poroštvom.  
 
To z drugimi besedami pomeni, da bo država aktivno sodelovala pri tem in da bo banka dejansko s tem pridobila boljše naložbo, s tem ko bo pridobila boljšo naložbo pa bo seveda tudi lahko imela ustreznejše izvide oziroma ustreznejše bilance za to, da bo lahko kreditirala gospodarstvo.
 
Ta zakon oziroma ta ukrep ne izključuje tudi drugih ukrepov na bančnem sistemu in tukaj si nikoli nismo zatiskali oči, da je samo ta zakon in samo uveljavitev in izvajanje tega zakona tisto, kar bo rešilo naš bančni sistem. Tudi ob tem sistemu so seveda možne dokapitalizacije bank, vendar ob tej dokapitalizaciji in ob tem, da imamo zakon s katerim rešujemo slabe terjatve, bo ta svež denar uporabljen za kreditiranje gospodarstva. In opozicija nas stalno opozarja, da je treba več sredstev in več energije usmeriti v razvoj.
 
Ne razumem, kako si opozicija predstavlja razvoj brez zdravega bančnega sistema. Kako si predstavlja razvoj brez tega, da bančni sistem ne bo mogel slediti idejam, inovacijam, invencijam, če želite, posameznikov, tudi dobrim podjetjem, ki izvažajo na tuje trge in to se danes dogaja in tukaj dejansko ne razumem, na kakšen način naj bi se na drug način pri nas začel razvoj. S tujim kapitalom. Se strinjam. Z domačim, kapitalom. Se strinjam. Vendar ves ta kapital potrebuje še banke. Tisti, ki smo kdaj delali v gospodarstvu, to dobro vemo in tukaj se ne slepimo, da to je možno brez bančnega sistema. Ni možno brez bančnega sistema. Poleg dokapitalizacije je treba v bankah, predvsem v državnih bankah zagotoviti boljše opravljanje bank. Tudi to je ukrep, za katerega mora država kot lastnik v največjih bankah poskrbeti. Poskrbeti mora tudi za stroškovno učinkovitost bank. Poskrbeti mora tudi za to, da bodo banke bolje nalagale prosta sredstva. Tukaj ne gre samo za en ukrep, tukaj gre za kombinacijo ukrepov in to vse čas govorimo in ves čas razlagamo, žal nekateri ne slišijo.
 
Naslednje vprašanje je, seveda, ali si bo s tem ta oblast, ta koalicija, ta vlada itn., polastila premoženje? Ne, gospe in gospodje, nobenega premoženja si s tem zakonom dejansko ne bo polastila. Država ima premoženja, kolikor ga pač ima. Žal je to premoženje iz dneva v dan manj vredno, pa ne zaradi tega, ker bi to želela država, ampak zaradi tega, ker nam to kaže trg in danes smo v tržnem gospodarstvu. Nismo v diregističnem gospodarstvu, planskem gospodarstvu, ko so lahko s pozicije moči nekateri ugotavljali, kakšna je vrednost premoženja. Danes nam stanje kažejo dejansko bonitetne hiše, kakorkoli že, če smo z njimi zadovoljni ali ne ali bomo imeli evropsko ali ne, verjetno jo bomo enkrat imeli, vendar te bonitetne hiše nam kažejo seveda tržni položaj, finančni položaj, ekonomski položaj in seveda na podlagi tega tudi ceno denarja. In ta cena denarja je danes visoka. Visoka je tudi zaradi tega, ker čakamo, moledujemo z ukrepi, tudi z ukrepi za sanacijo bank. Namreč ti ukrepi bi bili lahko sprejeti že veliko prej.
 
Navsezadnje ta zakon dopušča možnost, da banke same rešijo te svoje terjatve. Da predstavijo program, ga pošljejo na Ministrstvo za finance oziroma Vlado, ki ga bo pregledala, odobrila in bodo banke same to dejansko lahko naredile. In to tri državne banke, ki se tega do danes niso lotile. Ostale so se. Zaradi tega je seveda nasprotovanje tem rešitvam opozicije, na drugi strani seveda tudi pomembnih politikov v državi in ne nazadnje sindikatov, popolnoma nerazumljivo. Popolnoma nerazumljivo zaradi tega, ker ta ukrep gre v korist gospodarstva. V korist, da bo gospodarstvo dobilo zdrav denar za zdrav razvoj. In zaradi tega pravzaprav zahteva za referendum in upočasnitev izvajanja tega zakona dejansko pomeni, da bo zaradi tega manj denarja v gospodarstvu, pomeni seveda manj delovnih mest, pomeni tudi to, da večjo nezaposlenost in tako naprej. In to je nerazumljivo.
 
Vsekakor se ob tem zakonu poraja veliko govoric, navsezadnje tudi veliko demagogije, veliko populizma kaj se z njim želi, s tem, da bi se prekrilo temeljni namen, to je zagon gospodarstva, to je razvoj, to je več delovnih mest. S populizmom demagogijo ne nazadnje tudi s provokacijami pa se ne rešuje krize. Krizo s rešuje s smelimi ukrepi, s kombinacijo teh ukrepov, in le na ta način je potrebno dobiti podporo ne le delodajalcev, ampak seveda tudi sindikatov in navsezadnje tudi politične javnosti. Zaradi tega bo Slovenska demokratska stranka podprla sklep za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z zavrnitvijo zakona za krepitev stabilnosti bank na referendumu.