Vprašanje ministru o novem plačnem sistemu v javnem sektorju

RUDOLF PETAN:. Spoštovani ministri! Pred dnevi so bile podpisane kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti javnega sektorja. Podpis so seveda opravili predstavniki vlade in sindikatov posameznih področij v javnem sektorju. S tem bi naj nekako zaživel nov plačni sistem, ki naj bi sistemsko urejal plače zaposlenih v javnem sektorju. To je bil prav gotovo velik uspeh za obe strani, tako za Vlado kot tudi za sindikate posameznih branž. In po zagotovilih naj bi zaposleni v javnem sektorju že v septembru prejeli plače po novi ureditvi. V javnosti pa so se pojavili dvomi posameznih predstavnikov zavodov s področja kulture, to je s področja kjer bi se ta nov plačni sistem najbolj pozitivno odrazil, da zaradi dopustov v zavodih plače ne bo mogoče urediti po novem že v septembru. Zato sprašujem ministra za javno upravo dr. Viranta:Kaj dejansko pomeni nov plačni sistem? In: kaj je predvideno v sprejetih in podpisanih dokumentih glede začetka uveljavitve novega plačnega sistema za javni sektor in seveda s tem v zvezi kakšne obveznosti pa imajo posamezni zavodi. Hvala lepa za odgovor.     DR. GREGOR VIRANT: Res je, po šestih zelo napornih letih smo prišli do novega plačnega sistema v javnem sektorju. Plačnega sistema, ki bo za razliko od dosedanjega urejen, ki bo torej prinesel red v javni sektor, ki bo pregleden, ker ne bo temeljil na dodatkologiji, ampak bo vrednotil delovno mesto z osnovno plačo, ki bo pravičnejši od dosedanjega, ker bo odpravil številna plačna nesorazmerja. In res je, kot ste ugotovili, največ bodo pridobili zaposleni v kulturi, veliko tudi zaposleni v zdravstvu, predvsem v zdravstveni negi, v socialnem varstvu in še nekaterih drugih dejavnostih in predvsem, ki je dogovorjen, ki predstavlja rezultat socialnega partnerstva med vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja na eni strani in vlado na drugi strani. Torej, kolektivne pogodbe dejavnosti poklicev so podpisali vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, eden od 26 sicer ni podpisal splošne kolektivne pogodbe, vendar to nič ne spremeni, ker je ta isti sindikat, govorim o SVIZ-u pa podpisal kolektivno pogodbo svoje dejavnosti, ki je izpeljava splošne kolektivne pogodbe. Gre v resnici za velik uspeh socialnega partnerstva. Ta za zaključek plačne reforme prinaša v javni sektor tudi socialni mir in s tem omogoča, da se v naslednjem mandatu ne bomo več ukvarjali s plačami oziroma se bomo ukvarjali na bistveno drugačen način, pač ob letnih pogajanjih o splošni uskladitvi plač v javnem sektorju glede na inflacijo in glede na produktivnost, glede na gospodarsko rast, ne pa več z zahtevami posameznih skupin po dvigu v primerjavi z ostalimi. To je dobro. Torej, namesto tega se bomo v naslednjem mandatu lahko ukvarjali s kakovostjo v javnem sektorju, predvsem v tistih segmentih, ki jih mogoče to gibanje za večjo kakovost še ni doseglo, mislim predvsem na zdravstvo, ali pa jih je komaj bežno oplazilo, in pa z racionalizacijo. Torej s tem, kako privarčevati čim več denarja, da bi lahko za isti denar dobili več storitev, ali pa da bi lahko privarčevali toliko denarja v javnem sektorju, da bi lahko še naprej zniževali davke, kar je tudi sestavni del našega načrta, našega programa za naprej. Novi plačni sistem je zakoličen s podpisom splošne kolektivne pogodbe za javni sektor in s podpisom trinajstih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju, prejšnjo sredo, 11. junija 2008. V vseh kolektivnih pogodbah je zapisano, da bodo prve plače po novem izplačane v septembru, in to s poračunom od 1. maja naprej. Torej javnim uslužbencem pripadajo nove plače od 1. maja, septembra bodo dobili poračune od 1. maja naprej. Odgovornost za izvedbo tega je na vodstvih javnih zavodov. Tri mesece imajo časa in dobri menedžerji so ta proces začeli pripravljati že kakšen mesec, dva ali tri nazaj, ko so bile kolektivne pogodbe že bolj ali manj izpogajane in javno poznane, tako da nihče ne more reči, da ga je zadeva presenetila. Res je sicer, da nekateri niso verjeli, da nam bo na koncu uspelo. Še mesec dni nazaj so nekateri govorili o razsulu plačnega sistema v javnem sektorju, da se vse razkraja, da vse razpada. Iz opozicijskih vrst je bilo veliko slišati o tem, da smo izgubili kontrolo nad plačami v javnem sektorju. Vendar tisti, ki je računal na to, da ne bo uspelo, se je očitno uštel. Uspelo je, in sedaj bodo morali to izpeljati vsi proračunski uporabniki, vsi javni zavodi, vse institucije javnega sektorja, ker so zaposleni do tega upravičeni. Oni lahko to iztožijo, oni lahko septembra iztožijo nove plače s poračunom od 1. maja naprej. Časa je dovolj. Jaz dopuščam, da bi se morda v kakšnem posamičnem primeru, recimo, zataknilo zaradi neusklajenosti ali pa zaradi daljšega usklajevanja med vodstvom in sindikatom glede nove sistemizacije delovnih mest, recimo, ker nov plačni sistem ne prinaša samo novih plač, ampak vnaša tudi red na področje delovnih mest, ki ga do zdaj, recimo, v zdravstvu sigurno ni bilo. Torej, dela bo veliko. Marsikdo zaradi tega letos mogoče ne bo imel dopusta ali pa si ga bo lahko privoščil šele potem, ko bo pripravil vse potrebno za septembrsko izplačilo. Mislim predvsem na kadrovske službe in računovodske službe; treba bo pač zavihati rokave in pljuniti v roke. Pred pol ure sem se pogovarjal z generalnim sekretarjem tega Državnega zbora, ki vodi več ljudi kot pa direktor Cankarjevega doma, ki jamra, da ne bo mogel izpeljati novega sistema, pa je rekel, to bomo izpeljali.  Izpeljali bomo, zavihali bomo rokave, potrudili se bomo in bomo to izpeljali. Tisti, ki pa mogoče nima te volje ali pa tega ne želi, bo pač prevzel odgovornost. Zaposleni imajo pravico septembra dobiti nove plače.  RUDOLF PETAN: Torej, v redu, zaposleni so upravičeni tudi do poračuna od maja naprej. Ampak v primeru, da tako, kot je bilo v medijih navedeno, da zaradi dopustov v posameznem javnem sektorju ne bodo dobili, kaj zdaj to pomeni? Ali bodo, ne vem, lahko iztožili – koga bodo tožili? Zavod ali državo? Ker to ni vseeno, ali bodo to obresti potem ali brez obresti, ker je to za zaposlene pomembno. Na to bi še želel odgovor. DR. GREGOR VIRANT: Torej, odgovor na to vprašanje je kristalno jasen: tožijo tisti, ki ne bodo dobili tega, kar jim po kolektivnih pogodbah pripada, lahko tožijo javni zavod, in neposredno odgovornost za to nosi vodstvo javnega zavoda. Torej, definitivno, po podpisanih kolektivnih pogodbah, ki so tudi že objavljene v Uradnem listu, imajo javni uslužbenci od septembra pravico do novih plač in s tem tudi do odprave prve četrtine razlike med prevedeno plačo in ciljno plačo, to se pravi, četrtine odprave plačnih nesorazmerij; govorim o tistih, seveda, ki imajo v novem sistemu višjo plačo, in v kulturi to velja praktično za vse. Ko sem ravno pri besedi, bi mogoče poudaril samo še to, da smo posebej skrbno pazili na to, da je novi plačni sistem finančno vzdržen. Vir za financiranje odprave plačnih nesorazmerij je predvsem odrekanje javnega sektorja neki normalni rasti plač od leta 2002 naprej. V zadnjih letih smo se vsi skupaj v javnem sektorju odpovedovali celo normalnemu usklajevanju plač z inflacijo in poskrbeli smo tudi za to, da je uvedba novega sistema makroekonomsko vzdržna, se pravi, da ne bo povzročila dodatnega pritiska na inflacijo. To smo dosegli predvsem z razumnim dogovorom s sindikati, da se povišice izplačajo v štirih tranšah in ne vse naenkrat, ker bi generalni 13% dvig plač v letošnjem letu lahko ogrozil makroekonomska ravnovesja. Tako so pa te povišice predvidene za 1. september, s poračunom od 1. maja letos, potem 1. marec naslednje leto,1. september naslednje leto in 1. marec 2010. Z varovalko, da se lahko tudi to zadnje izplačilo, ta zadnja povišica zamakne na konec leta 2010, če bi sicer prišlo do ogroženja makroekonomskih ravnovesij. Torej razumem kompromis, razumem zaključek. Zgodba v kateri ni absolutnega zmagovalca. Noben sindikat ni tako zadovoljen, da bi skakal do stropa in kar pomeni seveda, da smo zmagovalci, da je rezultat uravnotežen in da smo zmagovalci na koncu vsi.