Vprašanja predsedniku vlade
ponedeljek, 18. 12. 2006Na 23., decembrski, redni seji je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na vprašanja poslancev in poslank. Tri vprašanja je postavila opozicija in enega koalicija. (nelektorirano)
Prvo poslansko vprašanje je postavila Darja Lavtižar Bebler, poslanka LDS.
Darja Lavtižar Bebler: Kaj bo vlada storila za neposredno uveljavitev mehanizma zavor in ravnotežij v ustavnopravnem redu Slovenije?
Janez Janša: Seveda je delovanje pravne države vedno možno izboljšati, ta Vlada se trudi v to smer, vendar pa je bilo vprašanje kot je bilo najavljeno in v glavnem kasneje tudi postavljeno naslednje: Ali Vlada Republike Slovenije pripravlja kakšne ukrepe in katere, da se zaustavi nadaljnja demontaža pravne države? Vlada Republike Slovenije ne vidi nobene nadaljnje demontaže pravne države, zato v to smer tudi ne pripravlja nobenih ukrepov.
Drugo poslansko vprašanje je postavil Miran Potrč, poslanec SD.
Miran Potrč: V zadnjih dneh je med ljudmi aktualno še eno novo vprašanje, to je popis nepremičnin. Ali se lahko zbirajo podatki in vzpostavlja evidence, čeprav v zakonu ni jasno določen namen njihovega zbiranja in iz katerih bo vsakemu za vsakogar mogoče ugotoviti obseg in vrednost njegovega premoženja? Kaj meni gospod predsednik vlade o tem in kaj menite o tem vi osebno?
Janez Janša: Torej namen tega popisa je takšen, kot je bil določen v tem državnem zboru z zakonom, ki je bil sprejet. Se pravi, gre za vzpostavitev katastra stavb in registra nepremičnin. Za normalno vodenje stanovanjske in mnogih drugih politik s področja prostora, so te evidence potrebne. Slovenija bi jih že zdavnaj morala imeti. Je ena redkih držav, ki jih nima. In šele potem, ko bodo ti podatki na voljo, bo možno oceniti tudi kakšen je ta fond in praviloma vodi nekatere politike, recimo na določenem mestu, v občini in še posebej v večjih urbanih naseljih, kjer so te evidence bolj pomanjkljive, večje je naselje, bolje so pomanjkljive, je zelo težko načrtovati nekatere politike, recimo izgradnja stanovanj, v kolikor nimaš na voljo dobrih oziroma že osnovnih podatkov. Vlada, predvsem pa ministrstvo za finance je že velikokrat dejalo, da z davkom na nepremičnine ne namerava bodisi nadomestiti katerega od obstoječih davkov bodisi uvajati novih prilivov, novih obdavčitev za prihodkovno stran proračuna. Nepremičnine so tudi že danes obdavčene, plačuje se davek na uporabo stavbnih zemljišč in pri tem so določene težave. Približno polovico uporabnikov plačuje davek, polovico pa ne. V veliki meri zaradi tega, ker ni popolnih evidenc in ta situacija je seveda krivična glede na to, da lastniki, ki so v popolnoma enakem položaju, eni plačujejo, drugi pač ne plačujejo. Tako, da v primeru, če bo prišlo do sprememb, ampak o tem bo možno soditi šele potem, ko bodo popolne evidence, bo šlo kvečjemu za pravičnejšo ureditev pa še za to, preden se predlaga, je potreben nek čas, da se zadeve proučijo. Drži to kar ste navedli v obrazložitvi. Slovenija je nekoliko specifična, ko gre za obstoječi fond hiš in stanovanj. Še posebej pri hišah so to mnogi gradili. V specifičnih okoliščinah zagotovo ne gre za bom rekel najbogatejši sloj. Situacije so bile zelo različne. Nekdo je dal zadnje prihranke v hišo, nekdo pa je dobil še posebej tisti, ki so bili bližje koritu pa je dobil kredit, ki ga ni nikoli odplačal tako da tega je bilo veliko, situacije so neprimerljive in ne delamo si iluzij, da lahko sedaj s tem popisom ali pa z neko novo obdavčitvijo te stvari za nazaj popravimo ali izenačimo. Tisto, kar je potrebno je to, da dobimo realne evidence, dobimo realno podlago za izvajanje različnih prostorskih politik in da pri popravkih tovrstne davčne zakonodaje, do katerih bo zagotovo nekoč v prihodnje prišlo pride do bolj pravične ureditve, ni pa v načrtu kakršnekoli povečevanja ali polnjene proračuna na ta račun.
Tretje poslansko vprašanje je postavil Sašo Peče, poslanec SNS.
Sašo Peče: Zakaj Vlada Republike Slovenije ni uporabila tako imenovani finski model, s katerim bi preprečila negativni vpliv cen dvigovanja cen, zaradi uvedbe evra, to je bila praksa v nekaterih državah in v Nacionalni stranki smo milo rečeno ogorčeni, da Vlada ni povzela tega modela.
Janez Janša: Če začnem na koncu, potem moram reči, da finski model ni bil uporabljen kar v nekaterih državah, bil je uporabljan na Finskem, zato se tudi imenuje finski model in Slovenija ga je v veliki meri uporabila. Ta model je znan po tem, da gre za nek dogovor med Vlado oziroma med državo in gospodarstvom, o nekem “fer playu” ob tem prehodu. Na eni od zadnjih sej Vlade smo potrdili pristop Vlade k takšnemu dogovoru. Tudi številni gospodarski subjekti so se pač zavezali, da te situacije ne bodo izkoriščali za dvigovanje cen. Vlada je zavezala, da tam, kjer so cene kontrolirane, pač ne bo v tem času dovoljevala ali dajala soglasje na podražitve. In tisto, kar je najvažnejše, že od marca letos je v Sloveniji uvedeno dvojno označevanje cen, ki bo trajalo tudi po uvedbi evra, pol leta, kar pomeni, da bodo cene primerljive in da bodo morebitni dvigi takoj odkriti.
Nekaj jih je bilo, ki so bili tudi odkriti, predvsem zaradi tega dejstva. Drugače je bilo sledenje temu težje. Potrošniki bi imeli težje delo tudi potrošniške oziroma organizacije za varstvo potrošnikov. In zaenkrat ne tem področju ne beležimo nič drastičnega. Ti premiki, ki so bili zaznani so bistveno bistveno manjši, kot v katerikoli primerljivi državi v času uvajanja evra. Tudi podatki, ki odražajo tovrstne premike so ugodni. Oktobra letos je Slovenija doživela za 0,8 odstotno pocenitev cen, največje v svoji zgodovini. Se pravi, ni bilo nikakršnih drastičnih dvigov nikjer. Seveda pa je bilo treba ostati pazljiv tudi v prvi polovici naslednjega leta oziroma takoj po uvedbi evra, to je pač naša skupna zaveza, ki terja skupni napor. Mislim, d smo na tem področju Slovenci resni in da kakšnih večjih težav ne bo.
Glede davčne politike je bilo veliko odgovorjeno že v odgovoru na prejšnje vprašanje, vsaj kar se tiče tako imenovanih premoženjskih davkov. Kar se tiče usmeritev ali pa nekih nasvetov strateške sveta za gospodarski razvoj, lahko samo rečem, da se s tem strinjam. Mislim, da gre za nasvete dane po zelo temeljiti analizi situacije, da so uravnoteženi in da jih bomo pri vodenju različnih ekonomskih politik v naslednjem letu v vladi upoštevali.
Poslansko vprašanje koalicije je postavil mag. Janez Kramberger, poslanec SLS.
Mag. Janez Kramberger: Poslansko vprašanje želim postaviti v zvezi z informacijskim sistemom, ki je potreben za vstop Slovenije v schengensko območje. Večkrat je bilo povedano, da bo Slovenija vstopila v to območje 1. julija prihodnje leto, sedaj slišimo, da se ta datum odmika na konec naslednjega leta. V javnosti lahko beremo tudi o težavah, ki so predvsem v zvezi z informacijskim sistemom, ki je potreben za vstop v schengensko območje. Veliko je govora o tako imenovani različici ena in različici dve. Torej, kakšna stališča glede tega zastopa Vlada Republike Slovenije in kdaj lahko državljani Republike Slovenije pričakujemo povsem prost pretok blaga v Evropski uniji?
Janez Janša: Gre za izjemno pomembno temo. Kot veste je EU utemeljena kot prostor, kjer naj bi bil prost pretok blaga in storitev, idej kapitala. Ko gre za prost pretok ljudi je eden od ključnih elementov tega pretoka … mejnih režimov. Slovenija s tem, ko je postala članica EU postala članica politične integracije, ni pa še postala članica te, lahko bi rekli, notranje varnostne integracije oziroma schengenskega prostora. Po prvotnih načrtih naj bi se schengenski prostor na nove države članice razširil v letu 2007. V zvezi s tem so bile sprejete vse potrebne politične odločitve. Začelo pa se je zatikati predvsem v letošnjem letu na tehničnih pripravah na posodobitvi oziroma na izdelavi novega informacijskega sistema. Nekaj časa je kazalo, da bo tukaj prišlo do drastičnih zamud. V kolikor bi vstop v schengenski prostor bil odložen, recimo, za eno leto, bi to za Slovenijo, ki je pravočasno izvedla vse priprave predstavljalo strošek v višini okoli 100 milijonov evrov. Tudi zaradi tega, ne pa samo zaradi tega, gre predvsem za to, da vstopimo v schengen, da povečamo lastno varnost in ne nazadnje omogočimo prehod državljanov Republike Slovenije prek notranjih meja EU brez osebnih dokumentov, brez zaustavljanja, brez izgube časa, včasih tudi brez zamudnih postopkov preverjanja. Da bi situacijo rešili je bila Slovenija potem med najbolj aktivnimi pri iskanju rešitve in potem je bila uspešna. V tem času ste lahko spremljali tudi izjave pristojnih v Bruslju oziroma pristojnih iz Evropske komisije, da je Slovenija v tem trenutku edina res pripravljena na vstop v schengenski prostor. Tudi zaradi tega ji je na nek način pripadlo prvenstvo v tej operativni izvedbi ali iskanju neke nadomestne rešitve, zasilne rešitve nadgradnje informacijskega sistema prve generacije. Na koncu je bila ta rešitev sprejeta. Stroški bodo zanemarljivi v primerjavi s stroški, ki bi jih Slovenija trpela, če bi prišlo do enoletne zamude, če bi prišlo do večletnih zamud bi se ti stroški temu ustrezno multiplicirali. Na zadnjem zasedanju Evropskega sveta je ta najvišji organ EU potrdil zaključke sveta, s katerimi se nadgrajuje scehengenski informacijski sistem prve generacije. S tem nastajajo tudi tehnični pogoji za širitev schengenskega območja, in sicer so sedaj dokončni datumi: 31. december naslednjega leta, ko ne bo znotraj EU več morskih in kopenskih meja in marec leta 2008, ko ne bo več meja tudi na letališčih. S temi odločitvami so negativni učinki zamud nevtralizirani, zamude, ki bodo vseeno nekaj mesečne so nebistvene in ob robu zasedanja zadnjega evropskega sveta smo slišali veliko pohval na račun našega ministra za notranje zadeve in Slovenije, ki je v tem postopku ali pa v procesu iskanja rešitev, da ne bi bilo zamud, odigrala ključno vlogo.
Prvo poslansko vprašanje je postavila Darja Lavtižar Bebler, poslanka LDS.
Darja Lavtižar Bebler: Kaj bo vlada storila za neposredno uveljavitev mehanizma zavor in ravnotežij v ustavnopravnem redu Slovenije?
Janez Janša: Seveda je delovanje pravne države vedno možno izboljšati, ta Vlada se trudi v to smer, vendar pa je bilo vprašanje kot je bilo najavljeno in v glavnem kasneje tudi postavljeno naslednje: Ali Vlada Republike Slovenije pripravlja kakšne ukrepe in katere, da se zaustavi nadaljnja demontaža pravne države? Vlada Republike Slovenije ne vidi nobene nadaljnje demontaže pravne države, zato v to smer tudi ne pripravlja nobenih ukrepov.
Drugo poslansko vprašanje je postavil Miran Potrč, poslanec SD.
Miran Potrč: V zadnjih dneh je med ljudmi aktualno še eno novo vprašanje, to je popis nepremičnin. Ali se lahko zbirajo podatki in vzpostavlja evidence, čeprav v zakonu ni jasno določen namen njihovega zbiranja in iz katerih bo vsakemu za vsakogar mogoče ugotoviti obseg in vrednost njegovega premoženja? Kaj meni gospod predsednik vlade o tem in kaj menite o tem vi osebno?
Janez Janša: Torej namen tega popisa je takšen, kot je bil določen v tem državnem zboru z zakonom, ki je bil sprejet. Se pravi, gre za vzpostavitev katastra stavb in registra nepremičnin. Za normalno vodenje stanovanjske in mnogih drugih politik s področja prostora, so te evidence potrebne. Slovenija bi jih že zdavnaj morala imeti. Je ena redkih držav, ki jih nima. In šele potem, ko bodo ti podatki na voljo, bo možno oceniti tudi kakšen je ta fond in praviloma vodi nekatere politike, recimo na določenem mestu, v občini in še posebej v večjih urbanih naseljih, kjer so te evidence bolj pomanjkljive, večje je naselje, bolje so pomanjkljive, je zelo težko načrtovati nekatere politike, recimo izgradnja stanovanj, v kolikor nimaš na voljo dobrih oziroma že osnovnih podatkov. Vlada, predvsem pa ministrstvo za finance je že velikokrat dejalo, da z davkom na nepremičnine ne namerava bodisi nadomestiti katerega od obstoječih davkov bodisi uvajati novih prilivov, novih obdavčitev za prihodkovno stran proračuna. Nepremičnine so tudi že danes obdavčene, plačuje se davek na uporabo stavbnih zemljišč in pri tem so določene težave. Približno polovico uporabnikov plačuje davek, polovico pa ne. V veliki meri zaradi tega, ker ni popolnih evidenc in ta situacija je seveda krivična glede na to, da lastniki, ki so v popolnoma enakem položaju, eni plačujejo, drugi pač ne plačujejo. Tako, da v primeru, če bo prišlo do sprememb, ampak o tem bo možno soditi šele potem, ko bodo popolne evidence, bo šlo kvečjemu za pravičnejšo ureditev pa še za to, preden se predlaga, je potreben nek čas, da se zadeve proučijo. Drži to kar ste navedli v obrazložitvi. Slovenija je nekoliko specifična, ko gre za obstoječi fond hiš in stanovanj. Še posebej pri hišah so to mnogi gradili. V specifičnih okoliščinah zagotovo ne gre za bom rekel najbogatejši sloj. Situacije so bile zelo različne. Nekdo je dal zadnje prihranke v hišo, nekdo pa je dobil še posebej tisti, ki so bili bližje koritu pa je dobil kredit, ki ga ni nikoli odplačal tako da tega je bilo veliko, situacije so neprimerljive in ne delamo si iluzij, da lahko sedaj s tem popisom ali pa z neko novo obdavčitvijo te stvari za nazaj popravimo ali izenačimo. Tisto, kar je potrebno je to, da dobimo realne evidence, dobimo realno podlago za izvajanje različnih prostorskih politik in da pri popravkih tovrstne davčne zakonodaje, do katerih bo zagotovo nekoč v prihodnje prišlo pride do bolj pravične ureditve, ni pa v načrtu kakršnekoli povečevanja ali polnjene proračuna na ta račun.
Tretje poslansko vprašanje je postavil Sašo Peče, poslanec SNS.
Sašo Peče: Zakaj Vlada Republike Slovenije ni uporabila tako imenovani finski model, s katerim bi preprečila negativni vpliv cen dvigovanja cen, zaradi uvedbe evra, to je bila praksa v nekaterih državah in v Nacionalni stranki smo milo rečeno ogorčeni, da Vlada ni povzela tega modela.
Janez Janša: Če začnem na koncu, potem moram reči, da finski model ni bil uporabljen kar v nekaterih državah, bil je uporabljan na Finskem, zato se tudi imenuje finski model in Slovenija ga je v veliki meri uporabila. Ta model je znan po tem, da gre za nek dogovor med Vlado oziroma med državo in gospodarstvom, o nekem “fer playu” ob tem prehodu. Na eni od zadnjih sej Vlade smo potrdili pristop Vlade k takšnemu dogovoru. Tudi številni gospodarski subjekti so se pač zavezali, da te situacije ne bodo izkoriščali za dvigovanje cen. Vlada je zavezala, da tam, kjer so cene kontrolirane, pač ne bo v tem času dovoljevala ali dajala soglasje na podražitve. In tisto, kar je najvažnejše, že od marca letos je v Sloveniji uvedeno dvojno označevanje cen, ki bo trajalo tudi po uvedbi evra, pol leta, kar pomeni, da bodo cene primerljive in da bodo morebitni dvigi takoj odkriti.
Nekaj jih je bilo, ki so bili tudi odkriti, predvsem zaradi tega dejstva. Drugače je bilo sledenje temu težje. Potrošniki bi imeli težje delo tudi potrošniške oziroma organizacije za varstvo potrošnikov. In zaenkrat ne tem področju ne beležimo nič drastičnega. Ti premiki, ki so bili zaznani so bistveno bistveno manjši, kot v katerikoli primerljivi državi v času uvajanja evra. Tudi podatki, ki odražajo tovrstne premike so ugodni. Oktobra letos je Slovenija doživela za 0,8 odstotno pocenitev cen, največje v svoji zgodovini. Se pravi, ni bilo nikakršnih drastičnih dvigov nikjer. Seveda pa je bilo treba ostati pazljiv tudi v prvi polovici naslednjega leta oziroma takoj po uvedbi evra, to je pač naša skupna zaveza, ki terja skupni napor. Mislim, d smo na tem področju Slovenci resni in da kakšnih večjih težav ne bo.
Glede davčne politike je bilo veliko odgovorjeno že v odgovoru na prejšnje vprašanje, vsaj kar se tiče tako imenovanih premoženjskih davkov. Kar se tiče usmeritev ali pa nekih nasvetov strateške sveta za gospodarski razvoj, lahko samo rečem, da se s tem strinjam. Mislim, da gre za nasvete dane po zelo temeljiti analizi situacije, da so uravnoteženi in da jih bomo pri vodenju različnih ekonomskih politik v naslednjem letu v vladi upoštevali.
Poslansko vprašanje koalicije je postavil mag. Janez Kramberger, poslanec SLS.
Mag. Janez Kramberger: Poslansko vprašanje želim postaviti v zvezi z informacijskim sistemom, ki je potreben za vstop Slovenije v schengensko območje. Večkrat je bilo povedano, da bo Slovenija vstopila v to območje 1. julija prihodnje leto, sedaj slišimo, da se ta datum odmika na konec naslednjega leta. V javnosti lahko beremo tudi o težavah, ki so predvsem v zvezi z informacijskim sistemom, ki je potreben za vstop v schengensko območje. Veliko je govora o tako imenovani različici ena in različici dve. Torej, kakšna stališča glede tega zastopa Vlada Republike Slovenije in kdaj lahko državljani Republike Slovenije pričakujemo povsem prost pretok blaga v Evropski uniji?
Janez Janša: Gre za izjemno pomembno temo. Kot veste je EU utemeljena kot prostor, kjer naj bi bil prost pretok blaga in storitev, idej kapitala. Ko gre za prost pretok ljudi je eden od ključnih elementov tega pretoka … mejnih režimov. Slovenija s tem, ko je postala članica EU postala članica politične integracije, ni pa še postala članica te, lahko bi rekli, notranje varnostne integracije oziroma schengenskega prostora. Po prvotnih načrtih naj bi se schengenski prostor na nove države članice razširil v letu 2007. V zvezi s tem so bile sprejete vse potrebne politične odločitve. Začelo pa se je zatikati predvsem v letošnjem letu na tehničnih pripravah na posodobitvi oziroma na izdelavi novega informacijskega sistema. Nekaj časa je kazalo, da bo tukaj prišlo do drastičnih zamud. V kolikor bi vstop v schengenski prostor bil odložen, recimo, za eno leto, bi to za Slovenijo, ki je pravočasno izvedla vse priprave predstavljalo strošek v višini okoli 100 milijonov evrov. Tudi zaradi tega, ne pa samo zaradi tega, gre predvsem za to, da vstopimo v schengen, da povečamo lastno varnost in ne nazadnje omogočimo prehod državljanov Republike Slovenije prek notranjih meja EU brez osebnih dokumentov, brez zaustavljanja, brez izgube časa, včasih tudi brez zamudnih postopkov preverjanja. Da bi situacijo rešili je bila Slovenija potem med najbolj aktivnimi pri iskanju rešitve in potem je bila uspešna. V tem času ste lahko spremljali tudi izjave pristojnih v Bruslju oziroma pristojnih iz Evropske komisije, da je Slovenija v tem trenutku edina res pripravljena na vstop v schengenski prostor. Tudi zaradi tega ji je na nek način pripadlo prvenstvo v tej operativni izvedbi ali iskanju neke nadomestne rešitve, zasilne rešitve nadgradnje informacijskega sistema prve generacije. Na koncu je bila ta rešitev sprejeta. Stroški bodo zanemarljivi v primerjavi s stroški, ki bi jih Slovenija trpela, če bi prišlo do enoletne zamude, če bi prišlo do večletnih zamud bi se ti stroški temu ustrezno multiplicirali. Na zadnjem zasedanju Evropskega sveta je ta najvišji organ EU potrdil zaključke sveta, s katerimi se nadgrajuje scehengenski informacijski sistem prve generacije. S tem nastajajo tudi tehnični pogoji za širitev schengenskega območja, in sicer so sedaj dokončni datumi: 31. december naslednjega leta, ko ne bo znotraj EU več morskih in kopenskih meja in marec leta 2008, ko ne bo več meja tudi na letališčih. S temi odločitvami so negativni učinki zamud nevtralizirani, zamude, ki bodo vseeno nekaj mesečne so nebistvene in ob robu zasedanja zadnjega evropskega sveta smo slišali veliko pohval na račun našega ministra za notranje zadeve in Slovenije, ki je v tem postopku ali pa v procesu iskanja rešitev, da ne bi bilo zamud, odigrala ključno vlogo.