Vpletenost vladnih funkcionarjev v davčne vrtiljake

Je vlada kaj storila v zvezi s tem, da bi preprečila nezakonito odlivanje milijonskih sredstev v evrih iz naših podjetij na račune v tujini?  Poslanec SDS Zvone Černač je na 26. redni seji Državnega zbora postavil poslansko vprašanje predsedniku vlade Borutu Pahorju v zvezi z izpadom iz naslova neplačanih davščin.

ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik vlade. V odgovoru na enega od poslanskih vprašanj v preteklem letu ste dejali, da bo leto 2010 boljše od leta 2009. Danes vemo, da ste bili v zmoti, tako glede realizacije proračuna, kot glede splošnega stanja v državi. Vedno manj je proračunskih prihodkov, pri katerih so se zaradi negativne gospodarske rasti v letu 2009 in minimalne v 2020 pomembno zmanjšali tudi davčni prilivi. Razkorak se povečuje, javni dolg tudi. Slovenija bo kmalu zadolžena toliko, kot je bila celotna bivša država. Breme na posameznega državljana pa bo desetkrat večje. Na drugi strani v javnem sektorju, pri javni porabi ni opaziti varčevanja. Še več. Nadaljuje se stara miselnost, ko je potrebno porabiti, kar je planirano, tudi če zato ni nobene potrebe. Ustanovljene so bile številne paradržavne institucije, od katerih ni nobene nove dodane vrednosti. Vpad gospodarske rasti približno 60.000 več brezposelnih v zadnjih dveh letih pomeni manj prihodkov tudi iz naslova prispevkov in davkov. Gre za razkorak nekje v višini milijarde evrov na letni ravni, ki ga je mogoče sanirati samo s povečevanjem števila delovnih mest.

Če bi teh 60.000 ljudi, ki so brezposelni, delalo, ne bi bila potrebna nobena pokojninska reforma. Vendar vlada ni šla z ukrepi v smeri ohranitve in ustvarjanja delovnih mest, pač pa je za pokrivanje proračunske luknje posegla po tako imenovani pokojninski reformi, kjer želi varčevati pri tistih, ki imajo že sedaj najnižje prejemke, posega po ukinitvi sosedske pomoči in po drugih številnih ukrepih, ki najbolj prizadenejo tiste, ki imajo že danes najmanj in komaj preživijo iz meseca v mesec. Vse to ne bi bilo potrebno, če bi vlada preprečila nezakonito odlivanje milijonskih sredstev v evrih iz naših podjetij na račune v tujini, če bi ukrepe sprejemala na koži tistih, ki imajo, namesto na koži tistih, ki nimajo.

Eden od takih primerov so tako imenovani missing traderji. Najbolj znani pa so ti tako imenovani davčni vrtiljaki pri izogibanju plačila davščin pri nakupih luksuznih avtomobilov, kjer vrednosti posameznih vozil presegajo 50.000 evrov, ali celo 150.000 evrov. Tukaj se moram popraviti. Dejansko nekaterim gre v vašem mandatu bolje, kot je šlo v prejšnjem mandatu. Zanima me torej, spoštovani premier: Koliko znaša izpad iz naslova neplačanih davščin tako imenovanih missing traderjev v letu 2010? Ali so v tem izpadu upoštevane tudi davščine od vozil, katerih kupci so bili visoki državni funkcionarji?  In kaj bo vlada storila v zvezi s tem?

BORUT PAHOR: Najprej, stvari niso črno-bele glede tega, kako se odvija reguliranje krize in uspešnost Slovenije v tem procesu. Nekaj pa zagotovo drži. Leto 2010 je bilo za Slovenijo uspešnejše, kot leto 2009, in upam, da si nihče ne želi, da bi se to črno leto 2009 še kdaj komurkoli pripetilo, katerikoli generaciji, kateremukoli parlamentu in vladi.
   
V letu 2009 smo beležili, glede na leto 2008, če vzamemo začetek leta 2008 in konec leta 2009, za 15% padec bruto domačega proizvoda. Vse je šlo navzdol, problemov je bilo neskončno. V letu 2010 znova beležimo pozitivno gospodarsko rast, ena od posledic prestrukturiranja gospodarstva, ki se v številnih kazalcih krepi, razen sektorja gradbeništva, pa je, seveda tudi povečanje deleža nezaposlenih. Ampak, s prestrukturiranjem bodo prišla tudi nova delovna mesta, z neposrednimi investicijami, tujimi in domačimi, se bo ta slika popravila.

Zdaj pa k vašemu vprašanju glede vrtiljakov. S tem problemom utaje DDV tipa vrtiljak, v katerem sodeluje tako imenovanih, kot sem videl, missing trader družbeniki ali družbe, se v Sloveniji soočamo v večjem obsegu po vstopu v Evropsko unijo. S tem so bile soočene tudi vse stare države članice Evropske unije, in žal Slovenija ni izjema. Zaradi ranljivosti sedanjega sistema davka na dodano vrednost, za različne tipe zlorabe, je ustreznost skupnega sistema obdavčitve z DDV-jem trenutno predmet v Evropski uniji resnih razprav. Evropska komisija je izdala zeleno knjigo o prihodnosti DDV-ja, s katero je začela obsežno posvetovanje o delovanju sedanjega sistema DDV in njegovi obliki v prihodnosti.

Evropska komisija predvideva, da bo predloge zakonodajnih ukrepov pripravila do začetka prihodnjega leta. Slovenska davčna uprava je v boju zoper utaje DDV-ja sprejela vrsto ukrepov, ki so skladni s priporočili evropske komisije. Gre za ukrepe organizacijske narave, gre za učinkovitejši davčni nadzor, sistemski utaj DDV-ja, na primer projektno vodenje nadzora, specializacija inšpektorjev, ustanovitev skupine za DDV na centralni ravni, ustanovitev hitre reakcijske inšpekcijske enote. Gre za ukrepe za povečanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti in vrsto zakonskih predlogov, ki povečujejo učinkovitost davčnega nadzora. Po podatkih slovenske davčne uprave je bilo v davčno inšpekcijskih nadzorih v obdobju od januarja 2008 do decembra 2010 ugotovljenih 294 tako imenovanih missing traderjev, po katerih sprašujete. Pri teh družbah je bilo identificiranih 2912 prejemnikov računov, katerih skupni znesek je znašal nekaj manj kot 307 milijonov evrov. Na podlagi preračunane stopnje DDV-ja znaša ocenjena vrednost DDV-ja 51 milijonov in nekaj. Davčna uprava je v omenjenem obdobju odvzela identifikacijsko številko za DDV 539 zavezancem. Ocena izgube DDV, tako imenovanih missing traderjev v obdobju 2008-2011 znaša nekaj manj kot 94 milijonov evrov za tri leta, v povprečju torej približno dobrih 30 milijonov letno.

Poleg izgube DDV je verjetna tudi izguba vplačil drugih davkov in prispevkov, in sicer davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in prispevkov za socialno varnost. V obdobju te vlade, v letih 2009 in 2010 je davčni upravi uspelo z nadzori pri zavezancih, ki so prejemali fiktivne račune, uveljaviti odbitek vstopnega DDV-ja na podlagi goljufije missing trader za približno 33 milijonov evrov davka na dodano vrednost, kar skladno s prej navedenim podatkom pomeni približno polovico v tem obdobju utajenega davka. To je spodbuden začetek, s katerim nismo zadovoljni, želimo da se sleherna utaja davka prepreči. Gre za, v bistvu vzgajanje davčne kulture kot jo poznajo v davčno najbolj vzgojenih državah, kjer je popolnoma normalno, da se skupaj z drugimi vrednotami pri slehernem posamezniku in skupnosti razvije tudi vrednota pozornosti glede plačevanja davkov in vsi, ki se tem obveznostim izognejo, niso nikakor ne ne razumljeni, ne sprejeti v družbi.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Iz odgovora premiera sodim, da se zaveda, da gre za pomembno vprašanje. Tudi številka, ki je bil iz njegove strani omenjena, 94 milijonov evrov kaže na to. Ni pa bilo v enem delu odgovorjeno, ali je v tej številki tudi izpad iz naslova avtomobilov visokih državnih funkcionarjev. Kot vemo, je bila v teh postopkih omenjena tudi ministrica za notranje zadeve, ki je v zvezi z navedbami medijev v tem postopku dejala, citiram: “Vse moje davčne obveznosti so poravnane, zato kategorično zanikam kakršno koli utajo davkov ter ponarejanje listin.” Konec citata. Zdaj davkarija v teh primerih, ko gre za navadne smrtnike, poseže po končnem kupcu. Davkarijo nič ne zanima, ali je ta končni kupec, ko gre za navadne smrtnike, vedel, da je šlo za davčni vrtiljak ali ne, ampak enostavno pobira davek tam, kjer ga je mogoče pobrati. Pri tem stališču se davkarija postavlja na stališče, da bi kupec v teh primerih, na podlagi vseh okoliščin, ki se pojavljajo v primeru teh davčnih vrtiljakov, moral vedeti, da sodeluje pri neobičajnih poslih dobavitelja in, da je zaradi tega solidarno odgovoren za to davčno obveznost. Davkarija ima tudi možnost zaplembe vozil v takih primerih in verjetno pri postopkih ko gre za navadne smrtnike, se te stvari tudi tako počnejo.

Iz odgovora, ki ste ga posredovali, je razbrati, da gre za pomembno vprašanje in pomembno rak rano v tem sistemu, zaradi tega vas še enkrat sprašujem, ali lahko zagotovite, da med neplačanimi davščinami pri nakupih vozil preko tako imenovanih missing traderjev oziroma davčnih vrtiljakov, ni davščin od vozil članov vlade in bivšega poslanca Socialnih demokratov, sedanjega podpredsednika Evropske investicijske banke, ki je bil na to mesto predlagan s strani Vlade. Izredno bom hvaležen vašega neposrednega odgovora na to vprašanje. Hvala lepa.

BORUT PAHOR: Če bi me tako konkretno vprašali pred tem zasedanjem, bi zbral podatke in prav gotovo veste, da ta hip na to vprašanje ne morem odgovoriti, vam pa bom. Upam, da je to fer dogovor, ker v vašem vprašanju tega ni bilo in boste ta odgovor prejeli.

Podpredsednika evropske banke nisem vprašal ali plačuje davke. Predpostavljam, da jih in če jih ne, da bo sankcioniran tako kot sleherni drugi državljan in tako velja zame in za vse ostale člane in članice Vlade. Rad bi vam povedal, da sem bil prvi predsednik Vlade v dvajsetih letih, ki je obiskal Davčno upravo, da smo naložili Davčni upravi, da striktno izvaja tako svoje regularne naloge, kot da dodatno sprejme ukrepe za nadzor nad plačevanjem davkov v Sloveniji in smo imeli zaradi tega tudi boljše rezultate pri pobiranju davkov in ima Davčna uprava naloge za naprej. Tako da prosim, kar se načelnega stališča tiče, ga imate tukaj tudi s primerom.

Bil sem prvi predsednik, ki je bil na Davčni upravi in sprejeli smo poročilo, sprejeli smo ukrepe na podlagi Davčne uprave. Mislim, da se borimo za to, da se zgradi davčna kultura v Sloveniji, ki bo taka kot na Nizozemskem. Rekel sem, kdor ne plačuje davkov, je nesprejemljiv za družbeno okolje. Ker vam ne bi želel reči nekaj, kar ta hip ne vem, drugače sicer menim, da nihče od nas ne zlorablja svojega položaja zato, da bi vplival na organe odločanja, ampak, ker moram dati roko v ogenj za odgovor, ki ste ga konkretno postavili, vam bom v najkrajšem možnem času pisno odgovoril na vaše vprašanje, s predsednikom evropske, podpredsednikom, pač žal nisem govoril, bom, bom dobil podatke, v kolikor mi to omogoča zakon, aja, davčna utaje ne. Bomo skušali kljub temu dobiti … Zdaj brez zamere. Jaz si tega nisem izmislil. Davčna tajna ni moja zamisel. Kolikor je mogoče, bomo delali transparentno, da bomo pri ljudeh odpravili sum, da se eni morajo, drugim se pa ni treba držati pravil. Kolikor mi je dano znotraj zakonskih določil, bomo pisno, gospod poslanec Černač, odgovorili na vaše vprašanje. Je tako v redu? Hvala.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Predlagam, da se na podlagi Poslovnika Državnega zbora o odgovoru predsednika vlade opravi razprava v Državnem zboru. Tudi iz njegovih izjav sem nekako začutil, da temu ne nasprotuje, in upam, da temu ne bodo nasprotovali tudi koalicijski poslanci. Predvsem zaradi tega, ker ne gre za tako enostavna vprašanja, kot je bilo mogoče slutiti iz odgovora premierja. Gre pa za velik problem. Premier je sam omenil, da je ta izpad v višini cca 100 milijonov evrov, kar ni majhen znesek. Veste, čemu vsemu se je morala država odpovedati, otroškim malicam in tako naprej, brezplačnim vrtcem, zaradi tega, ker ni bilo dovolj sredstev. In gre tudi za vprašanje enakosti pred zakonom pri tem vprašanju.

Povedal bom primer. Pred leti sem bil pri delu v poslanski pisarni seznanjen z nekim konkretnim primerom, ko je davkarija oziroma Durs obremenil s plačilom davka končnega kupca kljub temu, da ta ni vedel, da v predhodnih transakcijah davek ni bil plačan. Celo več, takrat mi je ta oseba prinesla dokumentacijo, iz katere je izhajalo, da je davek bil plačan. Vendar davkarija je bila takrat neomajna. Z izvršbo mu je blokirala celotno premoženje. Sicer je bil on v dobri veri pri tem in je moral sprožiti ustrezne pravdne postopke in dokazovati, da za neplačilo tega obračunanega pa neodtegnjenega dejansko plačanega davka ni vedel.

Torej, ko gre za navadne smrtnike, sem prepričan, da davkarija tudi danes dela na tak način. Ali dela tako tudi v primeru, ko so v postopke davčnih utaj vede ali nevede vpleteni visoki državni funkcionarji? Mislim, da je prav, da razprava odgovori na ta vprašanja. Razprava naj odgovori tudi na vprašanje, kako naj bodo preiskave v takih primerih učinkovite, če podrejeni preiskujejo nadrejene. Razprava naj odgovori na vprašanje, ali bi ne bilo smiselno uzakoniti preprečitve konflikta interesov v takih primerih. Razprava naj odgovori na vprašanje, kako zagotoviti enakost pred zakonom, ko so v postopke teh davčnih vrtiljakov vpleteni tisti, ki bedijo nad zakonitostjo. In kako naj javnost verjame, da bodo v takih primerih preiskave učinkovite, predvsem pa neodvisne.

Razprava naj tudi odgovori na vprašanje, zakaj se enakost pred zakonom v tej državi vedno išče pri najšibkejših, ne pa tudi pri najmočnejših. Prej sem povedal konkreten primer, to je bila šibka stranka, vendar ne glede na to, in ne glede na to, da je bilo od te dejavnosti, ki so ji jo potem blokirali, odvisno preživetje nje in njene družine, ji to ni nič pomagalo. Torej mislim, da bi bilo prav, da razprava na koncu odgovori tudi na vprašanje, kakšna škoda, ne samo materialna, ki jo je omenil premier in smo videli, da ni majhna, nastaja Sloveniji zaradi utaj davkov pri “missing traderjih” oziroma teh davčnih vrtiljakih in na kakšen način jo preprečiti. Hvala lepa.