Vpis fiskalnega pravila v ustavo predstavlja zdravilo za finančno bolan sistem

Poslanci SDS so v razpravi ob sprejemu fiskalnega pravila v ustavo predstavili pozitivne vidike tega dejanja. Državni zbor je danes z 78 glasovi “za” potrdil vpis fiskalnega pravila v ustavo. Fiskalno pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ pa bo opredelil izvedbeni zakon. V razpravi glede omenjenega vpisa so sodelovali tudi poslanec SDS mag. Marko Pogačnik, poslanec SDS mag. Andrej Šircelj, poslanec SDS mag. Branko Grims ter vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Mag. Marko Pogačnik je v razpravi ponovil, da je Slovenska demokratska stranka vedno podpirala vpis fiskalnega pravila v ustavo. “Pričakujem in ocenjujem, da bo danes Slovenija dala pozitiven signal tujini, predvsem tistim, ki Sloveniji posojajo denar in da bo Slovenija s tem dejanjem, ko bomo danes vpisali fiskalno pravilo , pridobila zaupanje. Fiskalno pravilo, vpis v ustavo, bi moralo biti predvsem v interesu vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, predvsem zato, ker gre za edino zaščito in varnost, da ne leva, ne srednja, ne desna vlada državljank in državljanov Republike Slovenije ne bo enormno zadolžila,” je v razpravi izpostavil poslanec Pogačnik. Opozoril je, da vseeno obstaja nek grenak priokus, da smo z vpisom fiskalnega pravila v ustavo izgubili eno leto. “V tem letu je Slovenija to drago plačevala,” je poudaril in dodal, da čas ni zaveznik Slovenije, zato je treba od besed preiti k dejanjem. “Pričakujem, da bo Vlada Alenke Bratušek izkoristila ta trenutek, kajti mislim, da si bo s tem pridobila določen čas, določen moratorij, v katerem bo lahko v miru sprejemala ukrepe. Apeliramo pa na njih, da naj bodo ti ukrepi konkretni, ne pa samo v breme gospodarstva in breme davkoplačevalk in davkoplačevalcev. Pomembno je, da se je danes slovenska politika poenotila. Gremo skupaj naprej, in takšen dan, kot je danes v parlamentu, bi moral biti še večkrat,” je še dejal poslanec SDS.

Mag. Andrej Šircelj pa je izrazil veselje, da se je politika poenotila glede ustavnega fiskalnega pravila po njegovih besedah namreč to pomeni, da bo Slovenija delovala tako, da ne bo več potrošila kot dejansko ustvari na dolgi rok. “To z drugimi besedami daje možnosti seveda tudi za razvoj in tega ne izključuje. Prav tako sam vpis fiskalnega pravila ne izključuje socialne države in ne izključuje solidarnosti. Izključuje pa nespametno zadolževanje, izključuje zadolževanje verjetno po previsokih obrestnih merah in izključuje prelaganje teh bremen, bremen obresti, bremen dolgov na prihodnje rodove. In ne nazadnje nimamo moralne pravice, da prelagamo naša bremena na prihodnje rodove;” je poudaril mag. Šircelj.  Obenem je izrazil tudi mnenje, da če se država zadolžuje, potem naj se zadolžuje za produktivne namene, za namene od katerih investicij bodo imeli tudi sadove prihodnji rodovi. “Ne moremo se zadolževati zato, da bomo enostavno več potrošili;” je bil jasen poslanec SDS. Fiskalno pravilo bo po njegovem mnenju prispevalo tudi k temu, da se bo cena zadolževanja zmanjšala. “Če se cena zadolževanja zmanjša, to pomeni tudi manjše breme za tekoče poslovanje in seveda tudi za prihodnje rodove,” je dejal poslanec SDS. Poudaril je še, da je virtualnih financ konec in da razvoj lahko temelji le na dejanskemu ustvarjenju, le na tistem, kar ljudje ustvarijo s svojim znanjem,  delom, inovativnostjo in s tem, da proizvodnjo širijo. Ob tem je še poudaril, da zapis fiskalnega pravila v Ustavo daje pogoje za to, da “lahko tudi na drugih politikah, tudi na politiki investiranja, ustvarjanja pogojev, konkurenčnejših pogojev, začnemo z drugačno politiko, bolj odprto, bolj konkurenčno in seveda tudi takšno, ki bo dejansko ljudem prinašala več dohodkov in boljši življenjski standard.”

Mag. Branko Grims je v razpravi izpostavil, da je optimalni trenutek za sprejem fiskalnega pravila v ustavo že minil. Če bi namreč odločitev o tem sprejeli že v lanskem letu, bi  verjetno ves čas plačevali odstotek, odstotek in pol nižje obresti na dolgoročne obveznice. “Če upoštevate koliko jih je in za koliko časa gre je mogoče zelo hitro izračunati, da gre za znesek velikostnega reda pol milijarde evrov. Pol milijarde evrov je izgubljenih za vse rodove, za vse čase, samo zato, ker ni bilo neke dobre volje pri takratni opoziciji, da bi se to takrat sprejelo. Danes je to spoznanje na mizi. Danes so argumenti mnogih, ki govorijo, bistveno drugačni kot so bili takrat. Toda tega izgubljenega časa, teh priložnosti ne more nihče več vrniti,” je dejal mag. Grims. V nadaljevanju je dejal še, da se suverenost države v modernem svetu ne brani primarno na vojnem polju z divizijami vojakov, temveč z uspešnim podjetništvom, ti pa potrebujejo za svoje delo optimalne pogoje. “In če gre za en ukrep, kjer bi bil zadosten političen dogovor kot je recimo vpis fiskalnega pravila v Ustavo trdim, da smo vsi dolžni storiti vse, da do takega dogovora pride, da se torej z nekaj dobre volje omogoči več socialne države in več blaginje za vse in da se tudi v tem delu, ko gre za izgubljanje suverenosti skozi pretirano zadolževanje ohrani tisto, kar je mogoče. V največji možni meri okrepi prizadevanja podjetnikov za uspešno delo, da se jih podpre pri uspešnem spopadanju v globaliziranem svetu v moderni ekonomiji in da se s tem torej omogoči državi kar najhitrejši razvoj. Danes je čas, da to storimo. Žal mi je samo, da se je izgubilo leto dni. In kdo je za to odgovoren, o tem bo spregovorila zgodovina,” je še dejal mag. Grims.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je dejal, da vpis fiskalnega pravila v ustavo vodi k zmernosti, k racionalnemu ravnanju in premišljenim dejanjem in pravzaprav “ne dopušča, da se vlada, tista, ki dobi v roke državo, upravljanje države in proračun obnaša kot razvajen otrok, ki troši denar za vse, kar vidi, ne glede na to, kakšne so posledice za nadaljnje generacije.” Tanko je bil tudi mnenja, da je zapis fiskalnega pravila v Ustavo  pravzaprav neke vrste človekova pravica tudi za bodoče generacije, da jim, s tem, ko delujemo v letih pred tem racionalno, pustimo dovolj možnosti, dovolj zraka za znosno delo, za znosno ravnanje, za znosno preživetje, ne pa da jih predobremenimo z raznimi nepremišljenimi zgodovinski dejanji, kot se je to sedaj dogajalo. Po njegovi oceni je naš sistem finančno bolan, zato je treba storiti vse, da ga ozdravimo. Ob tem je Tanko izrazil pričakovanje, da bo vlada v naslednjih korakih pripravila prave, odmerjene rešitve in vsebine. “Če bodo te rešitve take, potem bomo tudi participirali po svoji zmožnostih pri sprejemanju teh zadev,” je še poudaril vodja poslanske skupine. Foto DZ