Voščilo iz Argentine ob dnevu državnosti
četrtek, 26. 6. 2014Vidno je, da sta tako enostavna elementa, kot sta pomanjkanje prave modrosti in pomanjkanje moralne vrednote, pripeljala vse do krize, v kateri smo. Bojim se, da se nam bo prav zaradi tega pomanjkanja (slovenskim državljanom) zgodilo – in v glavnem v Sloveniji -, da bodo dogodki polpretekle zgodovine 20. stoletja in dogodki iz leta 1991 počasi prekriti v prahu pozabe … kakor pripovedka …
Arhivov in zapiskov ne bo … zgodovina se bo pisala po spominu in ustnem izročilu z vsemi svojimi napakami … Radoveden sem, če bomo končno še Slovenci ali bomo prišli do novega zaključka …
Želim si, da ne bi nikoli pozabili časa, ko smo se zopet združili okrog novih simbolov slovenske države, dneva, ko je ponosno zaplapolala slovenska zastava.
Dan, ko je veljala prava beseda, ko sta bila spoštovanje in resnica na prvem mestu, ko si z veseljem in ponosom pred svetom vzklikal: SLOVENEC SEM!
Pred 23 leti smo dokazali, da lahko z odločnostjo in pogumom dosežemo tudi tisto, kar je bilo morda vidno nemogoče: samostojno državo Slovenijo!
Sinoči pogledal sem,
modro nebo, prekrasno,
zvezdice enotne svetlikale so vsem,
zaprem oči, počasi in mirno
ter rahlo, sladko zaspim.
Takoj žive barve, slika,
v meni prebujajo se sanje, resnica?
Mogočni Triglav se razpenja široko,
brani naravo svobodno,
reke, morje in slovensko zemljo.
Svobodne ptice miru
prepevajo o ljubezni,
zastava, ponosno zavihra,
nežno objame vse slovenstvo
in pozdravlja ostale veselo.
Tu in tam vsak
je bratu brat,
slovenski jezik – naš!
Slovenska pesem predraga
narodno srce pomladi.
Veselo, prešerno.
počasi se prebujam.
odprem oči in si rečem.”A ko bi spet sanje prišle na dan,
da bi res enotni Slovenci bili kakor enkrat!”
V upanju, da niso le samo sanje in želje, želim ti vse najboljše, Slovenija!
