Volitve 1990 so bile sicer svobodne in demokratične, niso pa bile poštene.

Prof. dr. Lovro Šturm je leta 2001 v svojem prispevku o poštenosti volitev 8. aprila1990 zapisal naslednje:

Legitimnost delegatov v takratni ZZD Republiške skupščine je  sporna iz več razlogov. Volitve v ZZD so bile opravljene v enem samem krogu. Zaradi tega je prišlo do velikega razpona glede na odstotek glasov, ki so ga dobili izvoljeni delegati.

Od skupnega števila 80 delegatov je kar 58 delegatov (to je 72,5 %!) prejelo manj kot 30 % glasov v svojih volilnih enotah, to je pod skrajno mejo 30 %, kjer bi bilo še mogoče govoriti o neki sprejemljivi  predstavljivosti  volilnega telesa. Poglavitni  očitek pa velja dejstvu, da so stranke ZKS-SDP, SZS-SZDL in  ZSMS-LS  v celotnem obdobju volilnih postopkov že imele in smele obdržati svoje omrežje po podjetjih in ustanovah,  to je v vseh volilnih okoljih za ZZD,  zato so bile tu v nesorazmerni prednosti  pri kandidiranju in prepoznavnosti delegatov iz svojih vrst, čeprav ti niso nastopali kot njihovi kandidati. Volitve v ZZD niso odražale splošnega  volilnega razpoloženja med volivci [1].  Demosu je bilo tako objektivno nemogoče narediti svoje kandidate prepoznavne med množico vseh kandidatov kot kandidate Demosa, saj to na glasovnici za ZZD ni bilo razvidno. Zaradi tega aprilske volitve leta 1990 (z določenim pridržkom zaradi nespoštovanja načela o enakosti volilne pravice zaradi institucionalnega položaja ZZD kot tretjega skupščinskega zbora in zaradi izjemno zapletene in nepregledne zakonodaje, ki se je spreminjala med potekom volilnih postopkov) lahko opredelimo kot prve svobodne in demokratične volitve na Slovenskem po letu 1945, ni pa jih moč opredeliti kot poštene. Privilegij strank naslednic družbenopolitičnih organizacij v razmerju do novih političnih strank pri volitvah v tretji skupščinski zbor – v ZZD na republiški in na občinskih ravneh je bil izrazit, nove politične stranke so bile zaradi tega dejstva v izrazito neenakopravnem položaju. V škodo novih političnih strank je bilo kršeno načelo enakih možnosti za nastop na volitvah. V tem pogledu in v tem zelo pomembnem segmentu volitve niso bile poštene.

[1] To razpoloženje je najbolj objektivno mogoče presoditi glede na razmerje glasov v DPZ, kjer je Demosu od 80 mest pripadlo 47, to je 58.75%. V ZZD je Demos imel 29 mest od 80, to je 36.25%. Razlika je zelo signifikantna.

Vir: ŠTURM, Lovro. Vključitev Demosa v volilne postopke za nastop na volitvah leta 1990. Čas. zgod. narodop., 2001, letn. 72 = n.v. 37, št. 3/4, str. 327-340. [COBISS.SI-ID 124715520]