Državljani, ki niso kandidati ali člani volilnega štaba, lahko na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali drugje v javnosti objavljajo in izražajo svoja mnenja.
»Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih,« je v sodbi zapisalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Da gre pri nekem dejanju za izvajanje javne volilne propagande, mora biti izpolnjenih naslednjih pet pogojev:
1. prisotno mora biti vplivanje ali poskus vplivanja na volivce;
2. objava mora biti javna, kar pa objava na zaprtem računu na Facebooku ni, poudarja Toplak;
3. ravnanje mora biti načrtno in sistematično;
4. objava mora biti ponovljena večkrat ali del širšega sistematičnega sklopa;
5. namen objave ne sme biti polemični, strokovni ali običajno pogovorni, ampak izključno propagandni.
»Odslej so dovoljene objave mnenj, na primer na družbenih omrežjih, forumih, v medijih, pa tudi izjave na ulici in drugje v javnosti, ker se to ne razume več kot propaganda. To je velik korak za svobodo ljudi in medijev. Odslej lahko govorimo o kandidatih tudi na dan volitev, prepovedani pa so oglasi in neposredno nagovarjanje. Slovenija je bila edina evropska država, kjer so bili mediji in državljani kaznovani za razpravo in mnenja. Ureditev, ki smo jo imeli, je kršila svobodo izražanja, in vesel sem, da je odpravljena," je sodbo Vrhovnega sodišča komentiral pravnik Jurij Toplak.
Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da objava raziskav javnega mnenja ter anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja. V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati nove plakate.
