Vojno za Slovenijo smo zmagali častno

Včeraj je na Pristavi nad Stično potekala slovesnost ob 29. obletnici sprejetja prvega tajnega načrta bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Ta je bila prvič opredeljena kot ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev, takratni strateški dokumenti pa so bili temeljna podlaga za organiziranje MSNZ. Slovesnosti so se udeležili tudi poslanci SDS Alenka Jeraj, Boris Doblekar, Franci Kepa, generalni sekretar poslanske skupine SDS Božo Predalič in predsednik Janez Janša.

Podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole je na začetku pozdravil vse prisotne in dejal, da »boj za dobrobit Slovenije še ni končan, zato je prav, da tiste, ki se še posebej izpostavljajo, podpiramo v mislih, besedah in dejanjih«.

V nadaljevanju je povezovalka programa Simona Pavlič k besedi povabila podpredsednika združenja VSO Francija Feltrina, ki je dogodek označil za »prvi kamen v mozaiku samostojne Slovenije, saj je bila ravno Pristava povod, da smo se poslanci v Poljčah upali glasovati za plebiscit«. Nadaljeval je, da so Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Breznik, Igor Bavčar in Jože Kolenc z dokumenti sprejetimi na Pristavi storili odločilen korak na poti k samostojni Sloveniji, zato se mu zdi pomembno, da bi ta datum obeleževali tudi v slovenskih šolah. »V preteklosti smo morali vedeti za Čebine, ki so slovenskemu narodu prinesle le gorje, Pristava pa nam je dala blagostanje, a tega ne znamo ceniti,« je dodal Feltrin. Zaključil je z mislijo, da se »zgodovinarjem ne bi smela tresti roka, ko zapisujejo resnico, temveč takrat, ko na ukaz zapisujejo laž«.

Slovenski častnik in veteran MORiS-a Božidar Martin Njavro je v svojem slavnostnem nagovoru projekt MSNZ označil za povezovalni proces, pri katerem aktivni člani niso vedeli, kdo bo zmagovalec, a so kljub temu zaupali vodstvu in uspeli. »Vojna za Slovenijo ni trajala le 10 dni, začela se je s pripravami, ko je bila maja 1990 razorožena Teritorialna obramba, končana pa je bila z odhodom zadnjega agresorskega vojaka iz Kopra,« je dejal Njavro, ki je enotnost opredelil za ključen element, ki je botroval zmagi. Dodal je, da so po vojni »politiki, ki jim samostojna Slovenija ni bila blizu, s pomočjo medijev kriminalizirali narodne osvoboditelje«.

Izpostavil je tudi dejstvo, da smo »vojno za Slovenijo zmagali častno, brez nasilja nad civilnim prebivalstvom in nepotrebnih žrtev. Nikomur se nismo maščevali, poražencem smo žal ponudili celo službo na vodilnih mestih v Slovenski vojski. Posledice so vidne še danes, saj je Slovenska vojska ocenjena nezadostno oz. je praktično ni«. Še bolj je ogorčen nad dejstvom, da so »danes na državnih proslavah prisotni ljudje, ki so sprejeli vidne politične funkcije, kljub temu da so nasprotovali samostojnosti Slovenije«. Njavro pravi, da je to razlog, da zmagovalci sami prirejamo proslave in tako širši javnosti povemo resnico. Zaključil je, da se »nespoštovanje do zmagovalcev kaže tudi s prirejanjem zgodovinskih dejstev. Družba bi jim morala izkazovati spoštovanje za dosežene cilje, konec koncev so nekateri za to državo žrtvovali življenje. Na koncu se je še zahvalil glavnim akterjem, ki so omogočili skupni cilj – samostojno Slovenijo.