Srečanje je potekalo pod Slomškovim vodilom »Večnosti cena sedanji je čas«, ki so ga izbrali člani organizacijskega odbora. Misel je poudarjala pomen kmetov in kmetijstva ter njihovega poslanstva, ki je pridelave in prireje hrane, odgovorno ravnanje z zemljo, gospodarjenje z naravnimi viri, ohranjanje podeželskih skupnosti ter gradnje temeljev za življenje prihodnjih generacij.
Srečanje je bilo namenjeno izrazu hvaležnosti za delo kmetov, darove narave in utrjevanju povezanosti podeželskih skupnosti. Po maši ob 12. uri v cerkvi sv. Martina na Ponikvi je sledila slavnostna akademija ob 14. uri pred Slomškovo rojstno hišo. V kulturnem programu so sodelovali mladi pevci, dijaki in ljudski umetniki, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi rojstno hišo Antona Martina Slomška, kjer je predstavljeno njegovo življenje in delo.
Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres, ob somaševanju drugih duhovnikov in sodelovanju predstavnikov evangeličanske cerkve. Med pridigo je Stres poudaril globoko povezanost človeka z naravo in odgovornost kmeta do stvarstva:
»Kmet živi z naravo, jo občuduje in spoštuje. Ve, da je njen skrbnik, da se z naravo ne more igrati ali jo podcenjevati, ampak jo mora spoštovati in z njo ravnati v soglasju.«
Sodelujoči evangeličanski škof je izpostavil pomen povezanosti in sožitja na podeželju ter poudaril, da je »podeželje prostor povezovanja, sodelovanja in skupne skrbi za prihodnost naših krajev in ljudi.«
Med sveto mašo je potekal tudi prinos darov pred oltar, s katerim so kmetje simbolično izrazili hvaležnost za plodove zemlje in svoje delo.
Na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Jože Podgoršek, v nagovoru poudaril pomen trdnosti, vztrajnosti in spoštovanja do zemlje:
»Danes ne praznujemo le letnega srečanja, ampak vztrajnost, predanost in ljubezen do zemlje. Zemlja ne pozabi tistih, ki jo spoštujejo. Vaša zvestoba zemlji je nekaj svetega, nekaj, kar moramo kot družba spoštovati. Danes se številni sprašujejo, kakšna je prihodnost podeželja. Podeželje bo preživelo, dokler bodo obstajali ljudje, kot ste vi, ki ne obupajo ob prvi nevihti, ki iz skromnega naredijo veliko.«
Na srečanju so predstavili tudi aktualne izzive slovenskega kmetijstva. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je izpostavil posledice neugodnih vremenskih razmer, ki so letos povzročile spomladanske pozebe, točo, sušo in pojav bolezni modrikastega jezika pri živalih. Opozoril je tudi na nizke cene uvoženih kmetijskih pridelkov, ki ogrožajo ekonomsko vzdržnost številnih slovenskih kmetij.
Podgoršek je poudaril, da se položaj kmetov zaostruje tudi zaradi nekaterih zakonodajnih ukrepov, ki nastajajo brez ustrezne strokovne podlage in pogosto temeljijo na ideoloških stališčih. Med njimi je izpostavil zakon o zaščiti živali, nove standarde reje kokoši nesnic ter višje stroške kastracije pujskov, pri čemer je opozoril, da bi morala politika bolj prisluhniti potrebam kmetov na terenu.
Kot enega ključnih dolgoročnih izzivov je označil nepredvidljivost kmetijskega sektorja, ki zmanjšuje zanimanje mladih za prevzem kmetij in ovira vlaganja v razvoj. Po njegovih besedah je nujno okrepiti povezovanje, stabilno kmetijsko politiko ter spoštovanje do kmeta kot varuha hrane in prostora.
Kmetijstvo ni le vir hrane, je srce naše skupnosti, temelj naše prihodnosti in vez med človekom in naravo. Spoštovanje do zemlje, predanost delu kmeta in odgovorno gospodarjenje z naravnimi viri oblikujejo svet, v katerem bodo prihodnje generacije lahko živela dostojno in v sožitju z naravo. Vodstvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS verjame, da bo podeželje preživelo le, če bomo skupaj gradili skupnosti, ki cenijo delo, vztrajnost in ljubezen do zemlje. Vsak pridelan plod, vsaka skrb za živino in vsaka kaplja znoja na polju je prispevek k Sloveniji, ki jo spoštujemo, ki jo varujemo in ki jo želimo podedovati našim otrokom.
