Vodja PS SDS Jože Tanko o aktualnem političnem dogajanju

Na današnji tiskovni konferenci je vodja Poslanske skupine SDS Jože Tanko povedal, da je odločba Ustavnega sodišča RS pokazala, da so bili prisluhi predsedniku vlade Janezu Janši izvajani nezakonito. “Število prisluhov pa kaže, da so bili možni prisluhi tudi drugim opozicijskim predstavnikom in ne samo vodji takratne opozicije Janezu Janši. Pokazalo se je tudi, da tisti, ki je to afero sprožil in to je g. Rop, za svoje obtožbe ni imel nobenih dokazov.” Pri zadevi Ranc je Tanko izpostavil, da je dobila epilog na Vrhovnem sodišču RS, ki je ugotovilo, da so bili izpiski pogovorov novinarja Ranca pridobljeni nezakonito, brez pravne podlage in brez sklepa preiskovalnega sodnika. “Znano je, da je prišlo tudi do intervencije takratne generalne državne tožilke Zdenke Cerar,  v poseg v pristojnost vrhovne državne tožilke, zaradi česa ni prišlo do postopka proti Kosu.” Rekel je, da ta odločba vrhovnega sodišča kaže, da je šlo za poseg v osebno svobodo in nezakonito pridobitev izpiskov, katere je pridobil takratni kriminalist Kos.  Opozoril je tudi na zadevo Lukšič, “dr. Lukšič je svojim študentom naročil, da naj na volilni dan spremljajo dogajanje v eni izmed institucij civilne družbe, znotraj in zunaj Cerkve”. Rekel je, da se je v tej situaciji celotna fakulteta postavila v bran dr. Lukšiču in to med drugim tudi z izjavo, da gre za nedopusten poseg politike v avtonomijo univerze. “Pri tem bi rad opozoril, da je dr. Lukšič že vsaj dve leti podpredsednik stranke SD in da politika na tej fakulteti, v tej institucionizirani obliki že obstaja.” Izjave dr. Lukšiča je označil za neakademske in arogantne. Rekel je, da z izjavo, v kateri Poslanski skupini SDS svetuje, da se obrnejo na enega od podpredsednikov LDS, kateri naj bi bil bolj pristojen, tako Lukšič, za naravo njihovih problemov, kaže na nivo komunikacije SD. “Upam, da taka raven komunikacija ni praksa tudi tistih, ki so na Fakulteti za družbene vede, kajti take izjave sodijo v repertoar preteklih režimov.”Za rdečo nit teh treh primerov je navedel nizko stopnjo samokritičnosti, pomanjkanje občutka za odgovornost do dejanj in pa, da so v vseh naštetih primerih vpleteni funkcionarji opozicijskih parlamentarnih skupin LDS in SD. “Na vsak način se poskuša ali z ne odzivom ali s prirejenim odzivom dati legitimiteto ravnanjem funkcionarjem, vpletenim v te postopke. Rop uživa popolno podporo SD, kljub kršitvam in ugotovitvi Ustavnega sodišča ter povzročitvi mednarodnega škandala. Edini opazen ukrep po izbruhu afere je to, da g. Ropa skoraj ni več opaziti na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora.” Pri primeru Ranc, pa sta po besedah Tanka, obe vpleteni osebi napredovali, “generalna državna tožilka ga. Cerar je postala ministrica za pravosodje in podpredsednica LDS, g. Kos pa je iz kriminalista napredoval v funkcijo predsednika protikorupcijske komisije. “Posegi v osebno svobodo so bili pogoj za napredovanje na kariernih lestvicah LDS in SD.” Poudaril je, da se s takimi primeri skuša vzpostaviti “psihotično stanje” in zasejati nemir med ljudmi.   Zapis v oceni stanja SD, kjer so kot podlago za njihov alternativni program zapisali, da vladajoča koalicija s pomočjo kapitalskih povezav vpliva tudi na programsko vodenje nekaterih dnevnih časopisov, se je po besedah Tanka, SD vrnil kot bumerang. “Po izredni seji 19.11. je vsej Sloveniji postalo jasno, da vse dnevnike obvladujeta gospodarski družbi, ki imata globoke politične povezave. Ena s SD in druga z LDS.” Rekel je, da se je kot bumerang vrnila trditev SD, da je samocenzura novinarjev način obračunavanja vladne koalicije z drugače mislečimi. “Primeri, kateri so prišli do izraza še posebej v zadnjih tednih, kažejo, da so do novinarjev kruti izključno tisti, ki so predsednika vlade Janeza Janšo neupravičeno in lažno obtožili pritiskov na medije.” Peticijo novinarjev, v kateri so, po besedah Tanka, povzete trditve in ocene iz analize SD, je označil kot pokazatelje dvojne morale dela SD, “ki po eni strani kaže lep obraz, z druge pa nima do nikogar prav nobene tolerance in razumevanja. Mislim, da g. Pahorja že peče zgaga.”  Glede umika države iz NKBM pa je povedal, da je država sploh prvič, na javni prodaji, prodala del pomembne družbe državljanom in dobro poučenim domačim ter tujim interesentom. “Stroka je ocenila, da je projekt umika pripravljen strokovno in korektno. Osnova za prodajo so bila strokovna mnenja neodvisnih tujih institucij.” Kot neprimerne je ocenil trditve opozicijskih strokovnjakov, ki so šele po prodaji “ugotovili”, da bi lahko iztržili več. “Ti politični strokovnjaki, so sicer privatizacijo, takrat, ko so imeli oblast, precej po svoje, mimo trga, brez javne ponudbe, izvedli. Na ljudi pa so kar pozabili.”