Novinarka Demokracije se je z Jelko Godec, poslanko in vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pogovarjala o delu državnega zbora, novi vladi in njenih prvih ukrepih, njihovi koalicijski pogodbi in pričakovanjih, revanšizmu, nepotizmu Golobove vlade, pa tudi o poimenskih seznamih zaposlitev v času mandata prejšnje vlade, pri čemer nova vlada zavrača že odobrene zaposlitve, šikanira posameznike na ministrstvih in jih sili k odpovedim.
Demokracija: Državni zbor je v popolni postavi. Poslanka ste že od leta 2014, kakšni so vaši vtisi o teh začetkih?
Jelka Godec: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (PS SDS) imamo v tem mandatu dva poslanca več kot prej, kar je tudi lep rezultat in uspeh tokratnih državnozborskih volitev. Čeprav je v nas ostal grenak priokus, ko po dveh letih trdega dela za državo po volitvah nismo mogli znova sestaviti vlade, smo v poslanski skupini začeli z novim elanom. V naši poslanski skupini je namreč vrsta izkušenih poslancev in osem novih, ki dajejo novo moč pri delu.
Glede na to, da sem poslanka že tretji mandat, sem ob dosedanjih javnih nastopih Gibanja Svoboda in drugih članov sedaj že propade opozicije KUL pričakovala grob začetek, predvsem glede nastopov na prvih sejah in kadrovanja. Moram reči, da je bil občutek pravi, vendarle pa takšnih teatralnih nastopov predsednice državnega zbora nismo pričakovali. Dosedanji predsedniki državnega zbora so ne glede na politično pripadnost ohranjali kolikor toliko dostojno držo. Upam, da bo v naslednjih štirih letih več vsebinskih razprav in manj populističnih nastopov ter praznih floskul.
Demokracija: Predsednica državnega zbora v javnosti vzbuja nemalo polemik, na nekatere njene neprimerne izjave je v prispevku na svojem blogu z naslovom Tri dame in napačna smer koalicije opozoril tudi Vinko Gorenak. Kako komentirate to, v kaj se vse skupaj spreminja?
Jelka Godec: Težko rečem, v kaj se vse skupaj spreminja. Prvi vtisi pa so grozeči glede na to, da Gibanje Svoboda s svojo rušilno močjo, ki jo ima z glasovi v parlamentu, deluje neracionalno in revanšistično. Upam, da se v svoji pijanosti od zmage na volitvah in prejete oblasti vendarle umirijo in začnejo racionalno delovati. Podobne nastope smo sicer videli in poslušali že leta 2014 ob nastopu Cerarjeve vlade, pa leta 2018, ko je oblast prevzel Marjan Šarec, vendar pa nastopi niso bili tako radikalni in sovražni. Je pa zagotovo mogoče reči, da so bili z združevanjem SAB in LMŠ, z iskanjem ministrskih funkcij in konec koncev tudi imenovanjem na funkcije prevarani predvsem volivci, ki so tem strankam pokazali rdeči karton in jih niso želeli v parlamentu.
Tudi veliki zagovorniki Roberta Goloba so danes razočarani, ker se je izkazalo, da novi obrazi niso novi, temveč da gre za stare kadre LDS in Zaresa, ki so se jim pridružili najbolj verni iz LMŠ in SAB.
Demokracija: Z vidika dela parlamenta je nedvomno zelo pomembno spoštovanje poslovnika, ki je t. i. mala ustava državnega zbora. Sprva je kazalo, da gre za njegovo kršenje. Se je v zadnjem času kaj spremenilo, izboljšalo?
Jelka Godec: Na žalost je na čelu državnega zbora predsednica, ki ima simptome francoskega Sončnega kralja, saj pravi: »Poslovnik, to sem jaz.« Enake simptome imajo tudi poslanci Gibanja Svoboda. Prvi primer kršenja poslovnika je pomenila razdelitev predsedniških mest v odborih in komisijah DZ, kjer je bilo naši poslanski skupini dodeljeno 6 predsedniških in 16 podpredsedniških mest. Ko je Nova Slovenija vložila predlog za eno od predsedniških mest, ga je koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica potrdila, s tem pa kršila poslovnik. Spremljamo pa še nekatere druge zaplete. Predsednica DZ ne želi odrediti premora, kadar ga zahtevamo, na seji komisije za poslovnik je predsedujoči kar sam določil, da predloga sklepa, ki ga je predlagala SDS, ne da na glasovanje, in tako naprej. Žal lahko z močjo večine glasov naredijo, kar želijo. Preglasujejo lahko še tako v nebo vpijočo kršitev poslovnika.
Ali bo naslednje glasovanje, da nekemu poslancu odvzamejo mandat? To smo že videli. Toda poslanska skupina SDS zna delovati tudi v tako težkih razmerah.
Celoten intervju si lahko preberete v zadnji številki revije Demokracija.
