Poslanci in poslanke Slovenske demokratske stranke so danes v Državni zbor Republike Slovenije vložili interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana zaradi odgovornosti za vedno slabše razmere v zdravstvu ter serije neizpolnjenih in prelomljenih obljub o njihovem reševanju, neukrepanja in opuščanja dolžnega ravnanja.
Da je zdravstvo vladna prioriteta, je odmevalo v dneh pred in po 1. juniju 2022, ko je prisegla 15. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom dr. Roberta Goloba.
Tisti, ki bo vodil ekipo na ministrstvu, ki bo končno pripravila in uveljavila dolga leta pričakovano reformo, pa je postal ortoped Danijel Bešič Loredan. 1. junija 2022 ga je predsednik vlade dr. Robert Golob predstavil takole: “Nihče zunanji tega ne more narediti in Danijelu Bešiču je uspelo ravno to, v zadnjem mesecu, od kar je znano, da bo zagrabil to področje, je uspel znotraj sistema najti ekipo somišljenikov, ki mu bo pomagala pri tem, da se te najbolj zahtevne naloge lotimo.«
Kot minister za zdravje je Danijel Bešič Loredan še toliko bolj zavezan k varovanju 51. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri ima vsak državljan pravico do zdravstvenega varstva. Vendar pa je prav v času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana ustavna pravica kršena bolj kot kadarkoli prej, dostopnost do zdravstvenih storitev pa slabša kot je bila pred njegovim prevzemom ministrske funkcije. Številke so jasne, številke so neizpodbitne.
I. Čakalne dobe v času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana so se podaljšale
Junija 2022 je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na novinarski konferenci po seji vlade dejal: »Mi si želimo, da bi, recimo, v treh do šestih mesecih prišli do tega, da bi te čakalne dobe za 30 % skrajšali. In da bi, recimo, v celem obdobju teh dvanajst plus štiri šestnajstih mesecev čakalne dobe razpolovili.«
V obdobju, ko je Ministrstvo za zdravje namenilo 111 milijonov dodatnih finančnih sredstev za skrajšanje čakalnih dob, so se te pravzaprav povečale, kar je najbolj zaskrbljujoče, skoraj 50.000 pacientov več je na dan 31. marca 2023 na obravnavo čakalo nad dopustno čakalno dobo glede na 1. september 2022. Do junija 2023 je bilo za skrajševanje čakalnih dob na podlagi interventnega zakona porabljenih že okoli 137 milijonov evrov.
Ker so številke jasne in jih ne moreš prikrojiti ali tolmačiti po svoje, je na vprašanje, ali je zadovoljen z rezultatom ukrepa, dejal:»Če me vprašate, če sem zadovoljen? Da, zadovoljen sem v tej luči, da se nam čakalne dobe niso ekstremno povečale, da ostajajo približno na istih in trend posebej zdaj v letu 2023, da bi se do jeseni znale zmanjšati.« Torej, od ministrovih obljub o tem, kako bo v letu dni z interventnim zakonom skrajšal čakalne dobe, smo danes prišli do tega, da kot uspeh predstavlja dejstvo, da se čakalne dobe niso ekstremno podaljšale.
In čeprav je predsednik vlade 26. junija 2023 v Državnem zboru Republike Slovenije priznal, da se je davkoplačevalski denar porabil za nenujne zdravstvene storitve, »če smo v tem prvem poskusu ugotovili, da so se, žal, izvajale predvsem tiste storitve, ki so mogoče za ljudi najprej, za izvajalce manj zahtevne, pa za ljudi tudi nekoliko manj potrebne,« minister za zdravje Danijel Bešič Loredan še kar vztraja, da gre za smotrno porabo davkoplačevalskega denarja in da je zakon »na nek način zgodba o uspehu«.
II. Neizpolnjene in prelomljene obljube o časovnicah
Januarja 2023 postalo očitno, da omenjeni strateški svet ni izpolnil svojih nalog in napovedi ministra za zdravje, mu je predsednik vlade Robert Golob izrekel javno nezaupnico in sam prevzel koordinacijo zdravstvene reforme tako, da je ustanovil nov strateški svet, vodenje pa zaupal Eriku Breclju.
Erik Brecelj je po nekaj mesecih delovanja strateškega sveta že začel opozarjati, da Ministrstvo za zdravje ne sprejema njihovih predlogov in priporočil, da z ministrom za zdravje ne govorita. »Stvari gredo prepočasi. Dali smo več kot 70 predlogov za urejanje primarnega zdravstva, za ustanovitev inštituta za kakovost, proti absentizmu, za zaposlovanje tujcev in druge. Vsi predlogi, ki ne zadevajo ministrstva za zdravje, gredo hitro v življenje, kar bi moralo narediti ministrstvo za zdravje, pa se nikamor ne premakne,« je 13. aprila 2023 dejal Brecelj.
Časovnica, predstavljena 20. januarja 2023, je prinesla vrsto neuresničenih obljub. Minister je do konca junija 2023 obljubilpripravo sistemske zakonodaje za rešitev problematike družinske medicine, to je z na novo definiranimi timi družinske medicine, administrativno razbremenitvijo in prenosom kompetenc, poenoteno regionalno mrežo na temelju območnih enot ZZZS, izboljšano kakovost in varnost obravnavanih pacientov ter upoštevanjem specifik posameznih regij. “Do junija najkasneje bomo imeli postavljeno mrežo, na osnovi tega bomo še prej, verjetneje april, maj, razpisali pogoje za satelitske urgentne centre, ki bodo enaki za vse.« Tudi tukaj se je čas iztekel. Poleg tega je po časovnici, predstavljeni 20. januarja 2023, minister za zdravje obljubil prenovo nadzora in vodenja javnih zavodov preko modernizacije 30 let starega Zakona o zavodih in opolnomočenja Urada za upravljanje, kakovost in investicije v zdravstvu, a se tudi ta obljuba izteka s 30. junijem 2023, ostajajo pa kaos pri vodenju številnih javnih zdravstvenih zavodov, slaba organizacija in negativno poslovanje.
S časovnico, ki je bila predstavljena 20 januarja 2023, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan določil tudi oblikovanje ločenega plačnega stebra za področje zdravstva in socialnega varstva, in sicer do 1. aprila 2023. Ko je minister za zdravje uvidel, da bo šel tudi ta rok brez kakršnih koli dosežkov mimo, so predstavniki vlade na novinarski konferenci 31. marca 2023 pojasnjevali dvomesečno zamudo pri temeljnih izhodiščih, a da imajo sedaj vse nastavke, da lahko v nekaj tednih oblikujejo tarifni del in steber ter to posredujejo v zakonodajni postopek. »Če vlada do 30. junija ne opravi svoje naloge, potem moramo mi prevzeti politično odgovornost,« je poudaril minister Danijel Bešič Loredan. Čas se je iztekel, kdo bo, torej, prevzel politično odgovornost?
Na tem mestu gre omeniti tudi afero, ko je minister Danijel Bešič Loredan v telefonskem pogovoru grozil podpredsedniku sindikata Fides Gregorju Zemljiču in od njega zahteval podpis sporazuma glede zvišanja plač. Med drugim mu je dejal, da ima»ukaz s strani premierja, da se v primeru napovedi in izvedbe stavke proti zdravnikom in Fidesu vodi totalna vojna, cilj pa bo osamiti in izčrpati zdravnike in Fides.« Njegova napoved totalne vojne sindikatu Fides in zahteva po podpisu sporazuma sta rezultirali v prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da je minister za zdravje kršil etični kodeks.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je 4. februarja 2023 v intervjuju za N1 med drugim dejal: »Najbolj ključna stvar je, da se zavedamo odgovornosti in višjega cilja. Višji in končni cilj te vlade je, da izpeljemo reformo zdravstva. Reforma zdravstva je mati vseh reform v Sloveniji. Ko nam to uspe, smo naredili tisto, za kar smo tukaj.«
Če pogledamo v celoti, je minister podal številne obljube in časovnice, ki so doslej ostale neizpolnjene.
Zgoraj opisana (ne)ravnanja, ki imajo za posledico vedno slabše razmere v slovenskem zdravstvu, zaradi katerih je državljanom kršena ustavna pravica do zdravstvenega varstva in jim je, kot še nikoli do sedaj, omejen dostop do zdravstvenih storitev, ter neizpolnjene in prelomljene obljube, ki so skrhale ugled funkcije, ki jo opravlja Danijel Bešič Loredan, do te mere, da je izgubljeno zaupanje javnosti, so po našem prepričanju dovolj trdni argumenti, da minister za zdravje ni primeren za vodenje Ministrstva za zdravje in mora zapustiti svoj položaj.
Izhajajoč iz vseh navedenih razlogov in dejstev zato vlagatelji interpelacije predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni razpravi razreši Danijela Bešiča Loredana s funkcije ministra za zdravje.
Celoten dokument interpelacije se nahaja TUKAJ.
