Člani Foruma za kmetijstvo in podeželje so v torek, 27. januarja najprej opravili terenski obisk gorske kmetije Rotovnik v Vitanju, kjer jih je sprejel gospodar Marko Rotovnik s svojo družino. Ob neposrednem stiku s prakso so se seznanili z razmerami, v katerih delujejo gorske kmetije, ki kljub zahtevnim naravnim pogojem pomembno prispevajo k ohranjanju obdelanosti podeželja, kulturne krajine in poseljenosti odročnih območij. Primer kmetije Rotovnik je jasno pokazal, da so gorske kmetije nepogrešljiv del slovenskega podeželja, vendar pogosto delujejo na robu svojih zmožnosti in brez ustrezno prilagojene sistemske podpore.
Po terenskem obisku je v Zrečah sledilo pogovorno omizje z naslovom »Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost Slovenije«, na katerem so sogovorniki osvetlili ključna vprašanja slovenskega kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja ter izpostavili nujnost dolgoročno stabilne in pravične kmetijske politike.
- Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je poudaril, da so gorske kmetije ključne za ohranjanje obdelanosti podeželja, kulturne krajine in poseljenosti ter pomemben steber prehranske suverenosti države. Opozoril je, da te kmetije pogosto ostajajo prezrte, saj so prevelike, da bi sodile med majhne kmetije, obenem pa premajhne, da bi se lahko enakovredno potegovale za sredstva z velikimi sistemi. Po njegovih besedah nujno potrebujejo ciljno usmerjene in posebej prilagojene ukrepe, ki bodo upoštevali omejitve gorskih območij ter njihov širši družbeni pomen.
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je izpostavil pomen zasebnih lastnikov gozdov, ki upravljajo večino slovenskih gozdov, a so pogosto premalo vključeni v procese odločanja. Opozoril je na vse pogostejše posledice podnebnih sprememb, naravne ujme in širjenje škodljivcev, ki lastnikom povzročajo veliko gospodarsko škodo. Poudaril je, da brez sodelovanja lastnikov in realnih pogojev za gospodarjenje ni mogoče zagotavljati trajnostnega upravljanja gozdov.
Stane Levart, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice, je opozoril na neenak položaj kmetov v prehranski verigi, kjer pridelovalci pogosto nosijo največje breme, a imajo najmanj vpliva na oblikovanje cen. Izpostavil je pomen zadrug kot povezovalnega člena med kmeti in trgom, ki omogoča večjo pogajalsko moč, razvoj lokalnih verig preskrbe s hrano ter ohranjanje domače pridelave v vse bolj konkurenčnem okolju.
Karolina Črešnar, Kmetica leta 2017, je skozi osebno izkušnjo poudarila izzive družinskih kmetij in mladih prevzemnikov, ki se soočajo z negotovimi pogoji, velikimi vlaganji in pomanjkanjem družbenega razumevanja. Izpostavila je pomen spoštovanja kmeta, zaupanja v slovensko hrano ter ustvarjanja jasne perspektive za mlade, saj brez njihovega vključevanja in podpore prihodnosti slovenskega podeželja ni.
Pogovorni večer se je zaključil z enotnim sporočilom, da prihodnost slovenskega kmeta ni le vprašanje posamezne panoge, temveč temelj dolgoročne prehranske varnosti, ohranjanja prostora in družbene stabilnosti Slovenije.
