Zakonodaja, ki danes velja na področju revizije postopkov javnega naročanja, ni ustrezna in odpira široko polje korupcijskih tveganj.
Članice in člani Komisije za nadzor javnih financ bodo na današnji nujni seji obravnavali projekt druge cevi predora Karavanke in odločitev Državne revizijske komisije o odpravi odločitve naročnika o izbiri najcenejšega ponudnika.
Na področju revizij javnega naročanja se v zadnjih letih soočamo s primeri odločitev, ki se kažejo predvsem v zanemarjanju nekaterih temeljnih načel javnega naročanja in posledično vodijo do izbire dražjih izvajalcev, ki imajo enake ali še nižje reference kot najugodnejši ponudnik. Poleg neposredne škode, ki nastaja s takimi odločitvami, je škoda tudi posredna, saj se bistveno podaljšujejo postopki javnega naročanja, s tem pa tudi časovnica izvedbe, posledično se investicije bistveno dražijo.
Pri tem eno ključnih vlog igra Državna revizijska komisija, čigar odločitve pa so dokončne in jih ni mogoče izpodbijati pred nobenim organom. V poslanski skupini SDS menimo, da je to potrebno spremeniti.
Eden od primerov, kjer odločitev komisije ne ščiti konkurence med ponudniki, ne zagotavlja gospodarnosti in bistveno daljša časovnico izvedbe, je primer javnega naročila za izgradnjo druge cevi predora Karavanke. Medtem ko se na avstrijski strani predor gradi že nekaj mesecev, se je na naši strani zapletlo po tem, ko je Državna revizijska komisija po pritožbi treh neizbranih ponudnikov za gradnjo predora na naši strani ugotovila, da je bil izbor najugodnejšega ponudnika nezakonit, pri čemer je komisija odločitev utemeljila na formalnostih in ne na vsebini.
Na neustreznost odločitve Državne revizijske komisije je opozoril tudi Nadzorni svet DARS, ki je po razveljavitvi izbora izvajalca za gradnjo slovenskega dela druge cevi karavanškega predora med drugim izpostavil, da »postopki javnega naročanja v revizijskem delu vedno bolj postajajo iskanje formalnih pomanjkljivosti izbrane ponudbe, ne pa uresničevanje temeljnih načel javnega naročanja, torej konkurenčnosti ponudnikov ter gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Zato postajajo postopki javnega naročanja vse daljši, kar resno ogroža tudi izpolnjevanje načrta gradnje in vzdrževanja avtocest.«
V poslanski skupini SDS zato izpostavljamo, da zakonodaja, ki danes velja na področju revizije postopkov javnega naročanja, očitno ni ustrezna in odpira široko polje korupcijskih tveganj. Posledično draži investicije, podaljšuje čas njihove izvedbe in generira negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi na škodo davkoplačevalcev.
Odločitev Državne revizijske komisije o odpravi odločitve glede izbire najcenejšega izvajalca za gradnjo slovenskega dela druge cevi karavanškega predora pa je sporna tudi zato, ker je bil tričlanski senat (mag. Gregor Šebenik, Tadeja Pušnar in dr. Mateja Škabar), ki je o tem odločal, sestavljen iz predstavnikov, ki so tako ali drugače povezani s stranko Socialnih demokratov. S tem je bil že navzven porušen videz nepristranskosti, ki bi ga morala Državna revizijska komisija zagotavljati tudi preko ustrezne sestave senatov. Še posebej takrat, ko gre za velika javna naročila.
Zaradi vsega navedenega smo v poslanski skupini SDS pripravili tri sklepe, za katere predlagamo, da se sprejmejo po koncu razprave:
1. Komisija za nadzor javnih financ pričakuje od Ministrstva za javno upravo, da v roku 8 dni od sprejetja tega sklepa pisno predstavi predlog zakonodajnih rešitev iz področja revizije postopkov javnega naročanja, ki bodo sledile zakonodajnim rešitvam in dobrim praksam iz tujine.
2. Komisija za nadzor javnih financ predlaga Komisiji za preprečevanje korupcije, da na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije preveri obstoj posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ter obstoj nasprotnih interesov pri posameznih članih senata Državne revizijske komisije.
3. Komisija za nadzor javnih financ priporoča Računskemu sodišču Republike Slovenije, da opravi revizijo posledic odločitev Državne revizijske komisije na višino stroškov oziroma končno ceno projektov za vsa javna naročila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je bila enaka ali višja od 5.186.000 evrov (mejna vrednost za objavo na portalu javnih naročil) za zadnjih 10 let.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3 od 9. ure dalje!
