Vlivanje lažnega upanja za podjetja v težavah

Kljub finančni pomoči posameznim podjetjem ni nobenega zagotovila, da takšna podjetja kasneje ne bodo šla v stečaj. Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali predlog novele zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, pri čemer so poslanke in poslanci SDS opozorili predvsem na to, da je vsak ukrep treba pogledati v luči celotnega gospodarskega okolja, da so državne pomoči v Evropski uniji zelo regulirana dejavnost ter da sleherna državna pomoč pomeni izkrivljanje konkurence na notranjem trgu Evropske unije. Poslanke in poslanci so ocenili tudi, da bi podjetja v prvi vrsti morali reševati lastniki ter poudarili, da če bo država reševala eno podjetje, bo kmalu vrsta drugih, ki bodo želeli državno pomoč, pri čemer pa z konkretnim zakonom niso vzpostavljeni enotni kriteriji in pogoji za dodelitev pomoči veljalo vzpostaviti enotne kriterije.

Poslanec SDS Franc Breznik je opozoril, da višina državne pomoči po noveli zakona za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah najverjetneje ni v okviru smernic Evropske unije o državni pomoči. Pojasnil je, da smo v poslanski skupini SDS z amandmajem postavili jasno določbo glede višine pomoči posamezni družbi v težavah, saj le-ta v vladnem zakonu ni natančno opredeljena. “Strinjamo se, da je družbam treba pomagati, smo mnenja, da je vsakršno izgubljeno delovno mesto trenutno v Republiki Sloveniji vsekakor cenejše, kot pridobitev novih delovnih mest. Vendar se postavljajo dvomi. V primeru – pa vemo, da je to dobronamerna zadeva -, če pogledamo primer Cimosa. Gre za družbo, ki je v konkretnih daljnoročnih težavah, 360 milijonov evrov dolga, terjatev do bank. To je katastrofa! Treba je vedeti, da ta družba že leta in leta ni optimizirala stroškov, po vsej verjetnosti je to tista težava. Govorilo se je o izgubi 7.000 delovnih mest, 3.000 delovnih mest je v Sloveniji, 4.000 delovnih mest je posredno ogroženih izven Republike Slovenije,” je dejal poslanec SDS.  Glede navedb gospodarskega ministra, da je treba znati tvegati, pa je poslanec SDS Breznik ocenil, da “nimamo nobenega zagotovila, niti minimalnega, da podjetje ne bo šlo v stečaj čez eno leto.”

Poslanec SDS Breznik je še izpostavil, da se v avtomobilski industriji v prihodnosti pričakuje večjo recesijo. “Preko te recesije se bodo avtomobilska podjetja reševala s tem, da bodo močno in še dodatno pritiskala na zmanjševanje stroškov. In močno bodo pritiskala tudi na podizvajalca, kot je Cimos. Torej, če je bil že zdaj izplen pri nekem produktu Cimosa minimalen dobiček, bo ta dobiček, če ta družba resnično ne bo šla v neko širše prestrukturiranje, v resno dokapitalizacijo tudi tistih, ki prihajajo izven Republike Slovenije, potem smo zaključili,” je še dejal.

Tudi poslanec SDS  mag. Andrej Vizjak je opozoril, da so državne pomoči v Evropski uniji zelo regulirana dejavnost in da je Slovenija konkretno novelo zakona prijavila kot shemo državnih pomoči za mala in srednje velika podjetja. “Tistim, ki govorite o reševanju Cimosa s tem zakonom, nalivate lažnega upanja Cimosu, kajti Cimos nima nobene veze s tem zakonom. Program prestrukturiranja Cimosa bo treba prijaviti direktno Evropski komisiji in Evropska komisija bo direktno, če bo sploh to možno, kar sicer zelo dvomim, odobrila to državno pomoč ali ne,” je dejal. Ob tem je izpostavil, da sleherna državna pomoč pomeni izkrivljanje konkurence na notranjem trgu Evropske unije in to je nekaj najhujšega, kar lahko kdo Evropski uniji predlaga. “Ena izmed ključnih vrednot Evropske unije je enotni trg in sleherno poseganje države z proračunom v gospodarske subjekte, pomeni skrivljenje te konkurence,” je izpostavil mag. Vizjak.

V nadaljevanju je poslanec SDS mag. Vizjak poudaril še, da ideja, da bi konvertirali terjatve države v lastniški delež ali poroštva pomeni, da je država posodila tem podjetjem denar ali pa da imajo ta podjetja terjatve do davkov, prispevkov, do blagajn, torej javnih blagajn. Po njegovih besedah tak ukrep zelo verjetno predstavlja “korak k novemu podržavljanju, da ne govorim nacionalizaciji podjetij.” Po njegovem mnenju je predlog novele zakona sicer dobronameren, vendar pa mag. Vizjak veliko več upanja polaga v reformni program, ki naj bi ga obravnavali v petek. “Dvomim, da bomo sicer pomirjeni, kajti berem ga in na najdem nobenega novega ukrepa te vlade, da bi lahko v njem videli rešitev nastalih in nakopičenih problemov te države,” je dejal mag. Vizjak.

Po njegovem mnenju je tudi veliko podjetij v težavah in za reševanje teh podjetij bi moral biti zagotovljen zajeten kup denarja iz proračuna, vendar pa “če kdo misli, da bo s sprejetjem te novele jutri na voljo denar za ta podjetja, se krepko moti, zato je misel na to, da bo s tem zakonom možno čez en teden ali en mesec nekomu dati neko pomoč, polaganje lažnega upanja tem podjetjem.”
    
Poslanec SDS mag. Branko Grims je v razpravi poudaril, da je treba vsak ukrep videti v luči celotnega gospodarskega okolja, kajti “šele potem lahko predvidiš, kako bo v resnici zadeva učinkovala.” “Po eni strani napovedujete pomoč enemu konkretnemu podjetju, ki je v velikih težavah, in pri čemer je nenavadno, da ga tisti, ki so nanj neposredno vezani, niti niso posebno zainteresirani reševati, po drugi strani pa je to treba videti v celotni sliki, kjer napovedujete, da boste dvignili davke in da boste močno obremenili vse ostale. Če želite res doseči te učinke, o katerih ste govorili, dodatna delovna mesta, več zaposlenosti za vse, potem je treba podpreti mala in srednja podjetja, tista, ki imajo dobre produkte in ki se v tem trenutku dobro borijo na trgu, ki so fleksibilna, ki so motor vsake uspešne ekonomije,” je poudaril poslanec SDS mag. Grims.

Po njegovih besedah je treba v Sloveniji vzpostaviti okolje, “ki bo nagrajevalo uspešne, pomagati uspešne izpostaviti, takšno okolje, da bo razbremenilo vse tiste, ki želijo odpirati delovna mesta, ki želijo dodatno vlagati, ki imajo dobre produkte, ki so se sposobni boriti na svetovnem trgu, s pomočjo enim in istim, praviloma pa se seveda ne bo prišlo daleč, zlasti ne, če za to obremeniš vse ostale. V tem primeru je to recept za potop vseh.”

Tudi poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je opozoril na evropsko zakonodajo v zvezi z zagotavljanjem državne pomoči ter poudaril, da  “denarna sredstva, ki jih država vloži v podjetje, podjetje ne bo reševalo, če se podjetje ne bo rešilo samo. To pomeni, če podjetje ne bo imelo trga, če podjetje ne bo imelo produkta, če podjetje ne bo imelo produktivnosti, če podjetje ne bo imelo prave dodane vrednosti na produkte, nobena pomoč ne bo pomagala in bi bilo bolj smiselno, da se ta sredstva vložijo nekam drugam.”

V nadaljevanju je poslanec izpostavil primer podjetja Mura, kjer je Pahorjeva vlada novim lastnikom v letu 2011 dala državno spodbudo v višini 5,8 milijonov evrov. “Danes pa v medijih ponovno beremo, da je v tem podjetju napovedana stavka, zaradi tega, ker delavci in delavke niso dobile plač. To pomeni, da spodbuda države, pomoč še ni garancija, da bo podjetje preživelo,” je opozoril.

Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik se še poudaril, da bi podjetja prvenstveno morali reševati lastniki ter poudaril, da če se bo eno podjetje reševalo, bo kmalu 100, 200 podjetij pred vrati, ki bodo čakali na ta denar. Ob tem je še opozoril, da se je tudi podjetje SVEA iz Zagorja že obrnilo na državo v zvezi z odkupom njihovih nepremičnin. “Zavedamo se te situacije, vendar zagotoviti je potrebno okolje, v katerem bodo podjetja sposobna preživeti. In večji poudarek dajte malim in srednjim velikim podjetjem, ki naj bodo hrbtenica razvoja slovenskega gospodarstva. Ne vedno reševati gigante. Slovenska zgodba je pa vedno bila, da so se reševali giganti, reševala se je socialna politika, na koncu je bil pa izplen za vse negativen,” je še opozoril mag. Pogačnik.

Poslanka Romana Tomc je v razpravi uvodoma dejala, da je slovensko podjetništvo v velikih težavah. “Konec februarja je bilo registriranih 3529 blokad. Toliko podjetij ne more razpolagati s svojimi sredstvi na svojem računu. Naša podjetja so zadolžena več kot je povprečje Evropske unije, celo vodijo v tem. Njihov dolg je več kot 40 % večji, kot je njihov celotni kapital. In ta slaba slika in slaba podoba še narašča. Mi imamo danes 47 tisoč in nekaj ljudi, ki prejemajo minimalno plačo. Situacija je definitivno zelo slaba. In država se mora lotiti reševanja tudi teh slabih podjetij,” je dejala poslanka. V nadaljevanju je izpostavila, da ni le CIMOS, o katerem posredno govori predlagani zakon, v težavah ter dejala, da bomo predlagani zakon načeloma podprli, ker namen je dober.”Ampak poleg tega, da je namen dober, imamo številna vprašanja. Kaj bo potem, ko bo prišel naslednji prosilec, ki ne bo CIMOS, ampak neka druga družba, ki ravno tako potrebuje pomoč? Po kakšnih merilih in kriterijih boste presojali, kdo je do te državne pomoči upravičen?” se je vprašala. Poslanka SDS se je vprašala tudi, ali so se res vse tiste državne pomoči, ki so že bile dodeljene pretransformirale v nova delovna mesta oziroma v ohranitev delovnih mest. “In kje je zagotovilo, da se bo tudi ta pomoč CIMOS-u odrazila v tem, da bodo ta delovna mesta ohranjena, pa da bo še kakšno novo. Nobenega zagotovila ni,” je poudarila. Dodala je tudi, da lahko sledi scenarij, da bo država postala še večji lastnik podjetja kot že je sedaj posredno preko skladov in drugih inštitucij, kar je ravno nasprotno od tistega, kar od nas pričakuje tudi vsa evropska in svetovna javnost. “Mi ne dezinvestiramo, mi investiramo in povečujemo vlogo države. Država ima čedalje več deležev. To je skregano z vso logiko o kateri sedaj govorimo in o izhodu iz krize,” je še izpostavila poslanka SDS.

Opozorila je tudi na seznam podjetij, ki kroži v javnosti, in na katerem naj bi se znašlo nekih 140, 150 podjetij, ki bi bila po mnenju Združenja bank vredna tega, da jih država rešuje. “Ostalih 150, ki so bili tudi potencialni kandidati in so imeli to srečo celo, da so prišli v izbor, kjer so jih pregledovali, so ostali zunaj tega spiska. Kje pa so še vsi tisti ostali, tistih 5.000, 10.000, ki sploh niso imeli te možnosti, da bi kandidirali, da bi jih sploh obravnavali?” je vprašala poslanka in izrazila skrb, da bo pomoč netransparentna, da se bo reševalo lastnike in ne delovnih mest in da se bo na koncu koncev z  državnimi pomočmi naredilo predvsem veliko škode davkoplačevalcem, ki bomo to na koncu plačali. “Kot rečeno, namen zakona je dober, zato mi temu zakonu ne bomo nasprotovali, smo pa skeptični do njegove učinkovitosti tudi glede odobritev državnih pomoči s strani Evropske komisije, tukaj je še veliko odprtih vprašanj in če bo ta zakon deloval v praksi, potem naj deluje za vse enako,” je nenazadnje še dejala poslanka.
   
Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je poudaril, da se s tem, ko se daje poroštva, dejansko povečuje vpliv države in “posredno vplivamo tudi na finančno stanje države. Če bodo kadarkoli ta poroštva unovčena, da bodo ta poroštva unovčena zaradi slabega poslovanja kateregakoli podjetja, se bo naše stanje, naše bonitete, naša vizija, naša strategija popolnoma spremenila na mednarodnih trgih.”

V nadaljevanju je navedel, da se je v Cimosu zamenjalo vodstvo in da je v časopisu prebral, da novo vodstvo ne ve, kakšna je produktivnost, kakšna je učinkovitost, kakšna je dejanska uspešnost posameznih programov v Cimosu. Po njegovih besedah bi se morali pogovarjati tudi o neodgovornosti lastnikov in tem, ali se s predlagano novelo zakona ne rešuje Modre Zavarovalnice in ostalih paradržavnih institucij, ki so povezani s pokojninskim zavodom, ker so povezani. “Ali rešujemo dejansko ljudi v Cimosu? Cimos ima tudi podjetja v drugih državah, v Srbiji na primer, Hrvaški in seveda, koliko bo tega denarja šlo tudi v druga podjetja, če o tem govorimo. Ali rešujemo tudi to?”se je vprašal poslanec.  Po njegovih besedah je način reševanja, kot se ga je s konkretnim zakonom lotila vlada Alenke Bratušek, “netransparenten in povečuje vpliv državnega deligističnega koncepta, ki je za Evropo nesprejemljiv.”

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je uvodoma spomnil na članek iz Primorskih novic, objavljen lani julija, kjer so navedli, da  so lastniki Cimosa k dokapitalizaciji povabili partnerje, od katerih pričakujejo tudi kupnino za svoje delnice in da je nezavezujoče ponudbe za dokapitalizacijo poslalo pet mednarodnih skladov, a nad njimi lastniki Cimosa niso bili navdušeni in so pričakovali, da bodo ponudbe zvišali. “Se pravi, pojavilo se je pet potencialnih vlagateljev, ki bi vložili, najbrž po tržnih cenah, tisto, kar je bilo vredno, ampak lastniki niso bili zadovoljni. Ti nezadovoljni lastniki zdaj pritiskajo na Državni zbor, na nas, ki se tu počutimo kot neka uprava Karitasa ali pa Rdečega križa. Tisto, česar niso hoteli od trga, hočejo od politike,” je dejal vodja poslanske skupine SDS. Poudaril je, da je med temi lastniki tudi Modra zavarovalnica, ki je v principu pokojninski sklad. “In ta Modra zavarovalnica bi morala nalagati viške v varne naložbe, je pa naložila v tvegano naložbo. Drži? In to Modro zavarovalnico vodi čudežni deček večine v tej koaliciji, Borut Jamnik. Koga zdaj mi rešujemo, Cimos ali pokojninski sklad? Tu bi zelo rad nedvoumen odgovor, ker ta odgovor ste dolžni dati. Mi ne rešujemo samo Cimosa, mi predvsem rešujemo pokojninski sklad, ki se imenuje Modra zavarovalnica. Ta se je zaplaniral, zakalkuliral, vrednost njegove naložbe je trenutno mogoče 20-krat manj vredna, kot jo ima zavedeno v svojih poslovnih knjigah. In mi rešujemo s tem bilanco Modre zavarovalnice,” je izpostavil vodja poslanske skupine SDS. V nadaljevanju ga je zanimalo tudi, kakšni bodo ukrepi proti tistim, ki so tako neodgovorno vložili pokojninski denar.”Po drugi strani vidim iz poročila, da je Cimos odprl pet, šest podjetij tudi v Bosni, kjer je 1.000 zaposlenih, vložil je 73 milijonov evrov. Novo delovno mesto, ki se ga odpre najbrž kje v Sloveniji, je približno vredno 50 tisoč evrov, toliko približno rabimo za odprtje novega delovnega mesta. Tu je faktor 1,5, se pravi, 75 tisoč evrov na delovno mesto. Ne razumem, da je v neki Bosni delovno mesto 1,5-krat dražje kot delovno mesto v Sloveniji, ne zdi se mi logično, po kateremkoli kriteriju. In najbrž je v teh poslih tudi nekaj takega, kar ni ravno korektno in kar bi bilo treba pogledati, proučiti in tudi koga vprašati za odgovornost, tudi lastnike, tudi upravo in tu je problem. Mi imamo na eni strani firmo, ki ima približno 400 milijonov evrov letnega prometa in istočasno ta firma s približno 400 milijoni evrov dolgov,” je ponazoril vodja poslanske skupine SDS. Po njegovih besedah s konkretnim predlogom zakona najverjetneje “ne govorimo o neki trajni rešitvi, ampak o neki začasni.” Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko  je še ocenil, da reševanje podjetja na tak način ni odgovorno.