Vladno nespoštovanje Komisije po zakonu o preprečevanju korupcije?

Večkrat zatrjevana resnost koalicijskih partnerjev, da bi stopili korupciji na prste ostaja vsaj v primeru omogočanja dela državnozborske Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije v boju zoper korupcijo mrtva črka na papirju. Prav omogočiti primerno in trenutnim gospodarskim razmeram ustrezno finančno podlago za delo državne komisije je bilo poslanstvo, ki smo ga imeli v rokah vlada, Komisija za preprečevanje korupcije in Komisija Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije.  Zato smo člani Komisije z razočaranjem sprejeli opravičilo ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, ki nas je šele včeraj 19. 3. 2009, torej dan pred 1. nujno sejo, obvestila, da se seje “ne” more “udeležiti zaradi že vnaprej dogovorjenih službenih obveznosti in bolezni ter posledične odsotnosti državnega sekretarja”. Na seji, ki sem jo sklical na dan in uro, ki sta bila dogovorjena na kolegiju predsednika Državnega zbora, bi Komisija obravnavala predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 kot zainteresirano delovno telo.

Komisija, katera poglavitna naloga je, kot jo določa zakonodaja, nadzor nad delom Komisije za preprečevanje korupcije, se je nameravala seznaniti z razlogi za 118 % povečanje proračunskih sredstev in to v času, ko je v Sloveniji recesija, vse več je brezposelnih, državljanov na robu preživetja, in ko vlada napoveduje varčevanje.

Tako je bilo ob podatku o astronomskem povečanju finančnih sredstev Komisije za preprečevanje korupcije povsem upravičeno pričakovati, da bo predstavnik predlagatelja predloga rebalansa spregovoril članom pristojnega državnozborskega delovnega telesa in odgovoril tudi na morebitne očitke predstavnika državne komisije, da niso bili upoštevani vsi njegovi predlogi. Celovita razprava na seji, ki sem jo sklical kar petnajst dni pred njenim začetkom, bi lahko odgovorila na potrebnost oziroma zadostnost sredstev, ki jih, kot piše v obrazložitvi predloga rebalansa, državna komisija načrtuje, in sicer: od posodobitve spletne strani v angleški jezik, nakupa službenega vozila, do predlagane modernizacije obdelave podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev, do sredstev, potrebnih za nujno povečanje števila zaposlenih in z njim povezanim najemom novih prostorov.

Vsi ti stroški so zahtevali prisotnost ne le predstavnika državne komisije, ki je samostojen proračunski porabnik, ampak tudi vsaj enega pristojnega predstavnika vlade, ki, nenazadnje, predlaga rebalans, ga bo izvajala in bo zanj odgovorna. Odsotnost predstavnika vlade je torej povsem neutemeljena in ponižujoča do poslancev. Še več, na odsotnost smo bili opozorjeni šele dan pred sejo.

Takoj po sklicu seje sem bil namreč obveščen, da na Ministrstvu za javno upravo zagotavljajo prisotnost ministrice oziroma v primeru njene odsotnosti državnega sekretarja na seji 20. 3. 2009. Odpoved udeležbe na seji, ki je bila tudi zadnja seja zainteresiranega delovnega telesa znotraj kratkega poslovniška termina za obravnavo predloga rebalansa (ta se izteče prav danes), me je zatorej stisnila v kot in prisilila, da sem moral odpovedati našo sejo. Tako je pristojno delovno telo državnega zbora ostalo brez možnosti, da bi pripravilo ustrezne amandmaje, s katerimi bi lahko, seveda ob temeljiti razpravi, dopolnili predlog rebalansa proračuna, ki mogoče v celoti ne odgovarja pričakovanjem državne komisije.

Komisiji po Zakonu o preprečevanju korupcije se je tako v kratkem času zgodilo, da sta dva vabljena odpovedala svojo udeležbo. Na tretji seji smo člani Komisije ostali brez nujnih pojasnil protikorupcijske komisije, tokrat pa smo ostali brez pojasnil predstavnikov vlade.

Prepričan sem, da takšen pristop ne vodi k odgovornemu odnosu do pojavov korupcije. Svoje ogorčenje in hkrati zaskrbljenost lahko sporočim le medijem, saj postopek sprejemanja letošnjega rebalansa teče dalje in je za našo Komisijo zamujen. Vsakršna morebitna razmišljanja, da prisotnost vlade ni bila nujna za obravnavo, so nesprejemljiva in žaljiva do predstavnikov ljudstva, najvišjega zakonodajnega organa in njenega, celo z Zakonom ustanovljenega delovnega telesa.

Branko Marinič
Poslanec SDS