Vladni zakon o nalogah in pooblastilih policije v skladu z evropskimi standardi
četrtek, 25. 10. 2012TOMAŽ LISEC: Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovana podpredsednica, državni sekretar, kolegi in kolegice. Veljavni zakon o policiji velja od leta 1998. V tam času je bil večkrat spremenjena in dopolnjen, skladno z zahtevami prakse, kot so operativne potrebe in spremenjene okoliščine delovanja policije v zadnjih letih, odločitvami Ustavnega sodišča Republike Slovenije in pravnim redom Evropske unije, predvsem tako imenovan Schengenski pravni red. 14 let je torej dovolj dolga doba, ko sta se za naš pravni sistem in družba, in na žalost tudi kriminal, zlasti organizirani, gospodarski in čezmejni vse bolj razvili.
Zato v poslanski skupni SDS podpiramo razmišljanja že iz prejšnje vlade, da se celotna tako imenovana policijska regulativa uredi tako, da se dasta v sprejem dva sistemska zakona iz tega področja, ki skupaj tvorita učinkovito celoto. In zato je nujno treba sprejeti sistemski zakon o nalogah in pooblastilih policije, kakor tudi zakon o organizaciji in delu v policiji. Gre za kompleksno zakonodajo, saj se na eni strani dotikamo ustavnih področij, ki posegajo tudi v človekove pravice in temeljne svoboščine, v izvedbi pa je zdaj izredna teža na pravilniku o policijskih pooblastilih, torej z vsakodnevnim izvrševanjem nalog in pooblastil policije o različnih situacijah, tudi na športnih prireditvah, o čemer je bilo v tem prostoru in tem mandatu že veliko povedanega.
Z zakonom torej urejamo tudi zelo mejne situacije, ko se lahko uspešno posredovanje sprevrže v črno kroniko. Policisti na terenu znajo povedati, da je ozka meja med junakom in bedakom, posebej, ko gre za varnost na eni strani in področjem oziroma posegom v človekove pravice na drugi strani. In kot rečeno, že večkrat s strani poslanske skupine SDS, se lahko o tej meji odloča tudi v mikrosekundah.
Pri predlogu zakona ne gre za noben skok v neznano, saj predlog zakona zajema kompleksno vsebino policijskih pooblastil, ki jih slovenska policija že uporablja pri opravljanju policijskih nalog. Ne glede na to, da so posamezne policijske naloge in pooblastila obravnavana tudi v drugih procesnih predpisih, so v tem zakonu prvič v samostojni Sloveniji v konceptualnem smislu bolj sistemsko obdelana, predvsem splošna policijska pooblastila, ki jih spremlja tudi široka pojasnitev temeljnih pojmov, načel in drugih določb. Ni moj namen, da v stališču poslanske skupine SDS ponovim vse cilje, namene in razloge, ki so vlado pripeljali do priprave zakona. Predlog zakona opredeljuje 29 policijskih pooblastil, to pove dovolj, kako zahtevna je priprava tega zakona. Posebej, ker lahko, kot sem danes že omenil, na vsakem koraku trčimo na drugi strani na obrambo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Dovolite pa pri tej predstavitvi mnenja poslanske skupine SDS, da navedem par poudarkov, zakaj poleg tega, da gre za sistemsko reševanje tematike podpiramo predlog zakona, za katerega sicer verjamemo, da se ga da preko obravnave v Državnem zboru še dodatno izbrusiti. V SDS želimo predvsem poudariti ustrezno primerjavo predloga zakona z evropskimi praksami in varstvom človekovih pravic. Pomembno je poudariti, da takšna ureditev policijske zakonodaje, to je ureditev v dveh zakonih je predvsem anglosaška. Enak sistem zakona imajo torej v Veliki Britaniji, pa tudi v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem, Avstraliji in tudi Hrvaški. Avstralija ima različne ureditve tudi po regijah. Pomembno je tudi poudariti, da so bile pri pripravi predloga zakona dosledno upoštevane mednarodne konvencije o varstvu človekovih pravic, ki zavezujejo našo državo in priporočila domačih in tujih institucij ter organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic v policijskih postopkih.
Poleg tega je potrebno poudariti, da so seveda izhodišče pri pripravi zakona tudi notranje in zunanje analize, raziskave in projekti, ugotovitve nadzorov, poročila varuhov človekovih pravic, pomembne sodne prakse in odločitve Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Torej je predlog zakona obdelan z vseh strani.
Pomembno je poudariti tudi, da je pred izdelavo predloga zakona bil izdelan pregled predlogov notranje in zunanje javnosti, poleg tega pa je bil izdelan pregled primerjalno pravne ureditve policijskih pooblastil v Nemčiji, Španiji, Švedski in Hrvaški, kot sem pa že omenil pa tudi poudarki iz posameznih policijskih zakonov s strani Avstrije, Madžarske, Srbije, Slovaške, Združenih držav Amerike in podobno. To je v gradivu predloga zakona tudi lepo predstavljeno. Pa še drugi poseg glede človekovih pravic, za katerega menimo, da je zelo potrebno biti zelo specifično opredeljeno, da ne pride v praksi do kakšnih problemov. Za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je oblikovanih več varovalk, s tem ko predlog zakona natančneje opredeljuje zbiranje obvestil in vabljenje oseb, natančneje ureja ugotavljanje identitete, podrobno ureja varnostni pregled in pregled osebe, ukinja policijsko pooblastilo prijetja, postavlja ločnico med ustavnima kategorijama omejitev gibanja in odvzem prostosti, natančneje določa pravice oseb, ki jim je omejeno gibanje ali odvzeta prostost, skrajšuje čas, dovoljen posegu v človeško svobodo, hkrati pa se tudi čas policijskega postopka všteva v čas pridržanja, kar je bilo v preteklosti večkrat stvar debate. Nedvomno se ureja tudi postopke z ranljivimi skupinami in se v nekaterih primerih skrajšuje dovoljen čas pridržanja osebe.
V praksi je jasno, med zagotavljanjem varnosti in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin obstaja kontradiktorno razmerje. Zagotavljanje varnosti zahteva določene posege v druge človekove pravice in svoboščine, v nasprotnem primeru bi odsotno zagotavljanje varnosti pripeljalo do stanja, ko človekovih pravic in svoboščin sploh ne bi bilo mogoče uresničevati. Morda v tem času razprav o finančni stabilnosti države, ni nepomembno, da predlog zakona ne uvaja nobenih novih določb, ki bi imele finančne posledice za državni proračun.
Po temeljitem pregledu zakona je torej očitno, da gre za zelo temeljit razmislek o vsaki posebni nalogi policije oziroma vsakega policista ter vseh pooblastilih, ki jih mora izvajati policija oziroma vsak policist pri svojem vsakodnevnem srečevanju z ljudmi oziroma z različnimi situacijami.
Da zaključim, v poslanski skupini SDS menimo, da gre pri predlogu Zakona o nalogah in pooblastilih policije za zelo vsebinsko dodelan predlog zakona, ki ne prinaša revolucionarnih sprememb, ampak skupaj z Zakonom o delu in organizaciji v policiji prinaša zagotovilo, da bo delo policije še na višjem nivoju na vseh segmentih. Zato ga bomo v poslanski skupini SDS v prvi obdelavi podprli, v nadaljnji obravnavi pa bomo dojemljivi za vse utemeljene predloge, ki bodo zakon še izboljšali.
Torej, če želimo resnično pravno državo, torej državo po meri vseh in ne le posameznikov, je potrebno oba zakona sprejeti, potem pa je na vrsti nujno potrebna sprememba zakonodaje na področju tožilstva in sodstva, a to je tema za kdaj drugič.