Iskanje

Pridruži se

Vladni zakon o gradnji drugega tira predstavlja nesorazmerno drag in negospodaren projekt

Ker je nejasnosti pri projektu gradnje drugega tira preveč in se poskuša prenesti na poslance odgovornost za odločitev o bodočem, dolgoletnem financiranju nesorazmerno dragega in negospodarnega projekta iz javnih sredstev po različnih obvodnih principih, v SDS podpiramo veto Državnega sveta.

Vladni zakon o gradnji drugega tira predstavlja nesorazmerno drag in negospodaren projekt

Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji Državnega zbora RS ponovno glasovali o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Državni svet je na omenjeni zakon namreč 26. aprila 2017 izglasoval veto. V poslanski skupini SDS smo podprli veto Državnega sveta, saj nasprotujemo takšnemu načinu gradnje drugega tira, kot ga predlaga Vlada RS, in ki bi davkoplačevalce stal najmanj milijardo evrov. Stališče poslanske skupine je predstavil Danijel Krivec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav tudi vsem kolegicam in kolegom, predstavnikom ministrstva. Državni zbor mora ponovno odločati o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom. Državni svetniki so na izredni seji s 23 glasovi za in 2 proti izglasovali odložilni veto na Zakon o drugem tiru in s tem dali zelo jasno sporočilo nam, ki bomo o tem ponovno odločali pa tudi ministrstvu in Vladi.

Državni svet v obrazložitvi veta posebej poudarja, da podpira gradnjo drugega tira Koper–Divača, vendar opozarja, da rešitve v predlaganem zakonu ne omogočajo uspešne izvedbe. Zakon ne zagotavlja stabilne in predvidljive finančne konstrukcije za izvedbo projekta, čeprav naj bi bil ključni cilj zakona prav zagotovitev učinkovitega modela financiranja. Opozarjajo tudi na nasprotovanje deležnikov, ki naj bi zagotovili sredstva za financiranje gradnje drugega tira, tako Luka Koper, Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Vsi temu nasprotujejo.

Čeprav zakon v 30. členu opredeljuje vire financiranja pa so zagotovljena le sredstva državnega proračuna v višini 200 milijonov evrov. Ostali predvideni viri, kapitalski vložki, posojila, EU sredstva pa so za sedaj še negotovo dejstvo. V tem trenutku tudi ni jasno, ali bodo zaledne države s katerimi potekajo pogovori sploh sodelovale. Prav tako ni jasna njihova finančna soudeležba in pogoji pot katerimi bo ta dana. Veliko se govori o sodelovanju z Madžarsko, kjer naj bi potekali intenzivni pogovori, vendar nam predstavnik ministrstva za infrastrukturo v petek na seji odbora ni znal ali pa ni hotel postreči z nobenim podatkom, koliko teh sestankov je bilo v zadnjem času. Prav tako ni jasnih odgovorov glede povečave profila ubežnih rovov na prometni profil, ki kasneje omogoča dograditev še enega tira.

Je pa jasno, da to pomeni spremembo obstoječega gradbenega dovoljenja, kar pa zakon, kot je sedaj zapisan, tega ne omogoča. Za vse, ki se ukvarjajo z investicijami in prijavami na EU sredstva je jasno, da mora biti ta dilema nujno odpravljena pred prijavo na razpis.

Še veliko vprašanj ostaja odprtih in nanje nismo dobili relevantnih odgovorov od prejšnje obravnave zakona. Še vedno je problematično hitenje s sprejemanjem zakona po nujnem postopku, saj pomisleki in pripombe različnih deležnikov niso bili obravnavani dovolj natančno. Zato tudi velika verjetnost presoje zakona na referendumu, če bo v Državnem zboru ponovno izglasovan.

Kar pa postavi pod velik vprašaj izpolnjevanje časovnice, ki jo predvideva zakon vključno s prijavo na EU sredstva. Glede na odgovore ministrstva je vprašljiva tudi tehnična rešitev in s tem povezano izdano gradbeno dovoljenje, ki je pa v zakonu eksplicitno navedeno in seveda ne vključuje gradnje dodatnega tira. Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, kaj v primeru, da nepovratnih EU sredstev ne bomo dobili v zadostni višini. Prav tako ostaja neodgovorjeno, kaj če ne bodo pridobljena sredstva zalednih držav v načrtovani višini. Verjetno je vsakomur jasno, da bo treba te vire nadomestiti. Ostane torej proračun ali pa povečanje posojil. Ni tudi jasne obrazložitve, zakaj je novoustanovljena družba 2TDK podrejena neposredno vladi, kar je v nasprotju z drugimi državnimi podjetji, ki jih upravlja SDH. V tem primeru si 2TDK skupaj z vlado kot skupščino sam potrdi investicijski program.

Vladni predlog zakona o drugem tiru je tudi, po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije nedorečen in dopušča nastanek korupcijskih tveganj.

Ker je nejasnosti pri tem projektu preveč in se poskuša prenesti na poslance odgovornost za odločitev o bodočem, dolgoletnem financiranju nesorazmerno dragega in negospodarnega projekta iz javnih sredstev po različnih obvodnih principih, bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, glasovali proti zakonu in podprli veto Državnega sveta.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.