Vladna pokojninska zmeda

Vladni prikazi finančnih učinkov pokojninske reforme ne zdržijo strokovne presoje. V javnosti nekateri ministri in predsednik sedanje vlade navajajo brez ustreznih podlag različne ocene, ki da jih bo prinesel padec pokojninske reforme. Tako minister Svetlik navaja, da bo padec reforme prinesel 300 milijonov evrov stroškov, minister Gaspari je pred časom govoril o 250 milijonih evrov negativnega finančnega učinka. Navajanje različnih zneskov pomeni, da vlada ne razpolaga z enotno metodologijo – če sploh katero – o finančnih učinkih reforme in o finančnih učinkih padca pokojninske reforme. Od ministrov in predsednika vlade pričakujemo, da bodo za vse spremembe pokojninske zakonodaje, ki imajo neposreden finančni učinek – ob upoštevanju prehodnih obdobij za posamezne rešitve in predpostavk glede obnašanje zavarovancev (ali se bodo odločili, da gredo v pokoj, ali bodo raje izkoristili 20 % pokojnine in delali dlje) ter učinkov uveljavitve ostale zakonodaje, ki vpliva na pokojninsko reformo – natančno prikazali izračune in jih vsebinsko obrazložili.Ob tem ugotavljamo, da je pritisk na pokojninsko blagajno povzročila vlada sama. Ljudje so izkoristili vse možnosti za odhod v pokoj. Samo lani se je število starostnih upokojencev povečalo za 15.000, kar je tretjino več kot običajno. Katastrofalne posledice za pokojninsko blagajno ima tudi stanje brezposelnosti, ki dosega število 120.000 ljudi. Če bi vlada ustvarjala pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, bi lahko polovica brezposelnih našla zaposlitev, kar bi pomenilo najmanj 300 mio EUR novih pokojninskih prihodkov.Podatki o pokojninski blagajni prikazujejo, da se bodo odhodki za pokojnine v letu 2011 povečali za 105,7 milijonov evrov, hkrati pa se bodo za 46,9 mio EUR zmanjšali odhodki za socialne transferje, povečali se bodo prihodki od prispevkov in sicer za 87,5 mio EUR, za 8,1 mio EUR pa se bodo zmanjšali transferni prihodki. Država bo v letu 2011 za pokrivanje tekočih in dodatnih obveznosti pokojninske blagajne iz proračuna RS v pokojninsko blagajno prispevala 45,5 mio EUR več kot v letu 2010, hkrati pa se bo zmanjšal prispevek KAD-a za 50,0 mio EUR. Ti podatki ne prikazujejo številk, ki jih navaja minister Svetlik. Ni tudi jasno, zakaj se zmanjšujejo obveznosti Kapitalske družbe do pokojninske blagajne? V letu 2010 je KAD prispeval 100 mio evrov, v letu, 2011 »le« 50 mio evrov. Očitno je še nekaj finančnega prostora.Ugotavljamo, da je zaradi neustrezne finančne, gospodarske in socialne politike vlade Boruta Pahorja prišlo do zmanjševanja prispevkov zaposlenih, povečevanja obveznosti države za nezaposlene in povečanja obveznosti za pokojnine nakazane v bivše republike SFRJ. Predvsem nadpovprečno rastejo odhodki za starostne pokojnine, ki bi bili bistveno manjši, če se ljudje ne bi upokojevali zaradi destruktivnih, pesimističnih in na strahu temelječih vladnih napovedi. Ob tem pa je nesporno dejstvo, da bosta glavna razloga za propad pokojninske reforme ošaben in aroganten odnos vlade do tistih, ki so predlagali izboljšave besedila pokojninskega zakona ter avtokratsko delovanje vlade, saj je pokojninsko reformo sprejela brez soglasja socialnih partnerjev in brez soglasja koalicije.Dokler ne bodo predloženi natančni in obrazloženi izračuni, upravičeno dvomimo v korektnost in strokovnost podatkov, da bo »padec reforme prinesel 300 milijonov evrov stroškov«, ki jih navaja minister Svetlik; do takrat ta številka in ti podatki temeljijo na ugibanju in pomenijo primitivno politično propagando, s katerim se skuša ustrahovati ljudi. Odbor za finance v Strokovnem svetu SDS