Vladna novela ZOFVI ne uresničuje odločbe ustavnega sodišča

Poslanka SDS Jelka Godec in Miha Skubic, predstavnik civilne iniciative “Bogatimo šolstvo”, ki združuje starše otrok zasebnih osnovnih šol, sta na današnji novinarski konferenci spregovorila o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

Poslanka Godčeva je uvodoma dejala, da smo v Slovenski demokratski stranki že trikrat pripravili novelo ZOFVI, ki je sledilo odločbi ustavnega sodišča, ki je odločilo, da so določbe zakona organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje v nasprotju z ustavo. Koalicija je do danes zavrnila vse tri predloge novele SDS, ki so bili vložene v parlamentarni postopek, in sicer je prvo novelo koalicija zavrnila 31.3.2015, potem paše 18.12.2015. Koalicija je tudi po preteku enoletnega roka, v katerem bi Državni zbor moral odpraviti ustavno neskladje, zavrnila novelo ZOFVI, ki jo je predlagala SDS, in sicer 21.4.2016. »Tudi letos, 1. februarja,  smo ponovno vložili novelo ZOFVI, ki sledi odločbi ustavnega sodišča, vendar pa ga predsednik Državnega zbora še do danes ni uvrstil na dnevni red sej delovnih teles oz. še ni prišlo do obravnave. Vlada je 16.4.2017 v Državni zbor posredovala svojo novelo ZOFVI, ki bi naj sledila odločbi Ustavnega sodišča, vendar pa je ministrica ob tem sama dejala, da »ne izenačujemo financiranja javnih in zasebnih šol«,« je povedala poslanka Godčeva, ki obenem dodaja, da ko smo v SDS pregledali novelo zakona, je to več kot jasno. »Še enkrat poudarjam, Ustavno sodišče je jasno povedalo, da je potrebno javnoveljavne programe v zasebnih šolah financirati 100% torej enako kot v javnih šolah. Novela ZOFVI vlade pa financira 100% le obvezni del programov javnoveljavnega programa, razširjeni program pa ostaja v območju 85% financiranja,« je povedala poslanka SDS Jelka Godec.

Zato, da bi bila predstava, kaj je storila vlada z omenjeno novelo, bolj jasna, je poslanka navedla naslednje:
»Ustavno sodišče govori o javnoveljavnem programu in ne ločuje obveznega in razširjenega programa. V obvezni program sicer spadajo obvezni predmeti, izbirni predmeti, razredne ure, dnevne dejavnosti, v razširjen program, ki ostaja po vladnem predlogu v 85% financiranju, pa sodijo podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni program ter interesne dejavnosti. Novela zakona, ki jo predlaga vlada, ne sledi odločbi ustavnega sodišča po 100% financiranju javno veljavnega programa.«

»Vlada s tem predlogom novele tvega nove ustavne presoje, tvega tudi to, da bodo starši, ki imajo otroke v javnih šolah, morali plačevati razširjen program,« je poudarila poslanka in dodala: »ustavno sodišče govori o izenačitvi, in ne more biti razlik med obveznim in razširjenim programom. To, kar je storila vladna koalicija, pomeni, da bi starši v javnih šolah morali financirati dodatno varstvo, dopolnilni pouk. Torej, vlada zavaja s tem, da se financira 100%, ker se ne in zato imamo kar nekaj pripomb na vladno novelo zakona.«

Poslanka je v svojem nastopu zavrnila tudi določene navedbe v javnosti s strani različnih zagovornikov javnega šolstva, kot te, da so učitelji v zasebnih šolah bolje plačani kot v javnih šolah. »To ne drži, saj so učitelji v zasebnih šolah enako obravnavani  kot učitelji v javnih šolah, so v istih plačilnih razredih, zanje veljajo enaki zakoni,« je dejala poslanka. Prav tako ne držijo navedbe, da si zasebne šole ustvarjajo dobiček. »Ker so zasebne šole organizirane po zakonu o zavodih, nimajo dobička,« je poudarila poslanka. Prav tako je dejala, da javnoveljavni programi v zasebnih šolah niso osiromašeni. »Če bi držalo, da imajo javnoveljavni programi v zasebnih šolah manjši obseg pouka, potem ne bi prišli skozi sito strokovnega sveta na ministrstvu za šolstvo, ki verificira programe, da postanejo javnoveljavni,« je poudarila poslanka in dodala, da v javnosti kroži še več takšnih očitnih nesmislov. Prav tako je po njenem mnenju pretirano strašenje s tem, da zasebno šolstvo ogroža javno. »Statistka od leta 2010 do2015 je, da je odstotek vseh učencev v vseh osnovnih šolah zrastel za 6,6%. Če pogledamo razdelitev, se v javnih šolah ta odstotek dvigne za 6.3, v zasebnih pa le za 0.3. To je dovolj jasen podatek, da je govorjenje glede ogrožanja javnega šolstva s strani zasebnega pretirano. Naj še dodam, da je leta 2015 bilo 777 osnovnih šol z rednim programom, od tega je bilo le 6 zasebnih. In to so dovolj zgovorne številke, ki govorijo proti temu, da zasebno šolstvo ogroža javno,« je poudarila poslanka.

Ob tem je še navedla, da se zasebne šole strinjajo s tem, da materialne in investicijske stroške nosi šola sama, in da gre odločbi ustavnega sodišča izključno le za to, da država financira javnoveljavne programe.

Poslanka je svoj nastop zaključila z mislijo, da je konkurenca v šolskem prostoru dobrodošla, da pa se je pomembno pogovarjati o dobrih in slabih šolah, ne pa o zasebnih in javnih. »Vsaka šola pripomore h kvalitetnejšemu izobraževanju naših otrok, ne glede na to, ali je to v zasebnih ali javnih šolah. Potrebno pa je poskrbeti za kakovost,« je še dejala poslanka.

Miha Skubic, predstavnik civilne iniciative »Bogatimo šolstvo«, je v svojem nastopu predstavil nekaj razlogov, zaradi katerih v civilni iniciativi ocenjujejo, da je novela ZOFVI, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila vlada, neustrezna in neustavna. »Predlog novele ne odpravlja neustavnosti, saj umetno razlikuje obvezni in razširjeni program,« je prepričan Skubic. Opozoril je, da morata tako zasebna kot javna šola ponuditi učencem tudi razširjeni program, vlada pa želi v zasebnih šolah razširjeni program še vedno financirati zgolj v višini 85 odstotkov, zato predlagana novela po  njihovem mnenju krši 2. člen ustave, to je načelo pravne države.

»Ne gre za ideološko vprašanje, ampak za pravno vprašanje, kjer je Ustavno sodišče povedalo, kako je potrebno razumeti najvišji pravni akt države,« je dejal Skubic. V civilni iniciativi so prepričani tudi, da vlada s predlagano novelo krši načelo socialne države. Skubic je spomnil, da tako dopolnilni pouk kot individualna in skupinska pomoč spadata v razširjeni program šole. »Učencem z učnimi težavami predlagana novela tako v samem izhodišču zmanjšuje možnost življenja in razvoja v tem, kar danes imenujejo družba znanja. In to zgolj zato, ker obiskujejo zasebno šolo,« je poudaril Skubic.

V civilni iniciativi so prepričani tudi, da vladna novela »ogroža izvajanje roditeljske pravice, ki od staršev terja tudi varovanje otrok,« saj če bo okrnjen razširjeni program, lahko to pomeni, da otroci ostanejo brez jutranjega ali popoldanskega varstva. »Zaradi vsega navedenega se lahko v naslednji ponovitvi noveliranja zakona zgodi tudi to, da bo državni zbor financiranje javnih in zasebnih šol izenačil navzdol, torej na 85 odstotkov, in ne navzgor,« zato so v civilni iniciativi po besedah Skubica zaskrbljeni tudi za usodo javnega šolstva.