Vladna koalicija evidentno krši veljavno zakonodajo

Nezmožnost (enotnega) vodenja države, s strani vladajoče koalicije, se kaže celo ob tako banalnih zadevah kot je regres bivših poslancev in ministrov. V času gospodarske krize slovenska vladajoča koalicija razglablja o vprašanju, ali so bivši ministri in poslanci upravičeni do regresa v skladu z Zakonom o Vladi in Zakonom o poslancih ter ob tem za iskanje odgovora zaposluje tudi mnoge javne uslužbence. Do zapleta je prišlo zato, ker vlada kot izvršilna veja oblasti in državni zbor kot zakonodajna veja oblasti ne zmoreta enako tolmačiti istega zakona. Državni zbor pod vodstvom Pavla Gantarja je nekdanjim poslancem izplačal regres, vlada pod vodstvom Boruta Pahorja pa ga nekdanjim ministrom in generalnemu sekretarju vlade ni in to kljub temu, da so oboji vezani na isti zakon. S takšnim ravnanjem vladajoča koalicija več kot očitno krši ustavno načelo enake obravnave. Tudi brez opredeljevanja, katera od dveh najvišjih državnih institucij je ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, lahko kot nesporno ugotovimo, da posledično druga od njiju nedvomno krši zakon in da to nezakonito stanje še vedno traja. Zadeva pa je še mnogo resnejša. Ne glede, kdo ima v konkretnem primeru prav, je nesporno dejstvo, da sta tekom postopka obe veji oblasti evidentno kršili veljavno zakonodajo.

Vlada je bivšim ministrom in generalnemu sekretarju vlade izdala odločbe o dopustu, ki so postale pravnomočne. S tem jim je nesporno priznala pravico do dopusta in posledično tudi zakonsko pravico do regresa, regresa pa jim v nadaljevanju ni izplačala. Zakon je glede tega jasen: »Če ima v tem času pravico do letnega dopusta (bivši poslanec op. p.), mu pripada tudi regres za letni dopust /…/«( 38. Čl. ZPos). V tej situaciji sta možni le dve tolmačenji in sicer, da so bile odločbe o dopustu izdane nezakonito ali pa, da je zakonodaja kršena v nadaljevanju ker regres ni izplačan.

Nasprotno pa državni zbor bivšim poslancem sploh ni izdal nikakršne odločbe o dopustu, izplačal pa jim je regres za dopust. To preprosto pomeni, da je državni zbor regres bivšim poslancem izplačal, ne da bi bil pred tem izpolnjen zakonsko predviden pogoj, ki je podlaga izplačilu regresa (uradna ugotovitev o pravici do dopusta).
   
Ob vsej tej zmešnjavi in disharmoniji vodenja dveh najpomembnejših državnih inštitucij se ni potrebno posebej čuditi, da državljani izgubljajo zaupanje v pravno državo in državne institucije. Za povrnitev zaupanja državljanov v najvišje institute države je nujno potrebno takoj sprožiti vse potrebne postopke za ugotovitev odgovornosti in vzpostavitev zakonitega stanja. Glede na dejstvo, da je bil s strani državnega zbora izplačan javni denar, pričakujemo, da Računsko sodišče nemudoma sproži vse potrebne postopke za ugotovitev zakonitosti oz. nezakonitosti tega izplačila.
Ker bi bilo pri vsej zadevi moč zaznati tudi nekatere elemente, ki ustrezajo definiciji korupcije, pričakujemo tudi takojšnjo preiskavo s strani Protikorupcijske komisije in njihovo načelno mnenje.

Izjave najvišjih predstavnikov vladajoče koalicije o tem, da je zakon nejasen, zaradi česar naj bi prihajalo do različnega tolmačenja, pa je zgolj sprenevedanje, ki naj bi opravičilo njihovo različno ravnanje. Že študentom prvega letnika prava je namreč znano, da je v primeru nejasnosti katere koli zakonske norme potrebno slediti namenu, ki je ob sprejemanju le-te vodil zakonodajalca. Vedo tudi, da je namen zakonodajalca moč nesporno ugotoviti iz obrazložitve predlaganih členov (sestavni del gradiva za obravnavo) ter iz magnetograma seje, na kateri je bil posamezen zakon sprejet.