Dober gospodarstvenik si ne bi mogel privoščiti tako potratnega poslovanja, kot si ga je vlada Boruta Pahorja, ki vsako leto porabi 2 milijardi več, kot pridela. Predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič je na novinarski konferenci uvodoma poudarila, da bo zakon, ki omejuje medsosedsko pomoč, razvrednotil vrednoto »sosed sosedu«. Pri tem, kot pravi, ne gre zgolj za fizično pomoč pri delu, saj negativno vpliva tudi na odnos med ljudmi in na dobre medsosedske odnose. Mantra tega zakona jo spominja na dogajanje v vzhodni Nemčiji, ko so se sosedje med seboj ovajali. Kot problematično je izpostavila predvsem omejevanje pomoči na kmetijah, kjer že tako primanjkuje pridnih rok in sredstev za najemanje plačane delovne sile. »Delo na črno je potrebno omejevati, vendar ga je moč učinkovito omejevati tudi po starem zakonu,« je prepričana. Kot direktorica podjetja se je na lastne oči prepričala, da so inšpektorji hodili v urejena podjetja, tam, kjer se je daleč na okrog vedelo, da se dela na črno, pa o inšpektorjih ni bilo ne duha ne sluha. S tem je opozorila na pomanjkanje implementacije zakonodaje skozi dober nadzor. Predsednica Gospodarskega foruma SDS je prepričana, da se s tem zakonom kaznuje malega človeka. Povedala je naslednjo anekdoto: »Udarila je strela v hlev, ki je bil poln živali. Pri hiši so si ljudje najprej odrezali velik kos kruha, šele nato pa so začeli razmišljati, kako bi reševali živino,« in pojasnila: »Danes imaš občutek, da si je vlada najprej zase odrezala kos kruha, tudi sodeč po tem, ko je vsako leto zapravila 2 milijardi več, kot je pridelala«. Poudarila je, da si dober gospodarstvenik nikoli ne bi mogel privoščiti tako potratnega poslovanja. »Kako zaupati nekomu, da je ta pokojninska reforma tista, ki bo s 300 milijoni, kolikor se napoveduje bližnjega učinka, reševala vso to luknjo?« se sprašuje Mazej Kukovičeva. Kot pravi, se sedaj že celo leto celotna vlada ukvarja zgolj s to pokojninsko reformo, »namesto da bi imeli dnevne razprave o razvoju, novih delovnih mestih in investicijah. Potrebno bi bilo narediti kar največ, da bi ponovno zaposlili teh 60.000 oseb, ki je izgubilo delovno mesto v zadnjih dveh letih, ter odpirati zaposlitvene možnosti za mlade.Izpostavila je tudi drastično poslabšanje položaja žensk in mater, če bo ta pokojninska reforma stopila v veljavo. »Kako lahko ženska, ki fizično dela, zdrži do 65. leta?« se sprašuje. Sporno se ji zdi tudi to, da vlada, namesto da bi skrbela za dvig rodnosti, s to reformo ženskam krati še pravice, ki izhajajo iz starševstva.
»Reforma sicer prinaša nekaj dobrih rešitev, a te niti slučajno ne odtehtajo vsega slabega,« je prepričana. Dotaknila se je predvidenega povečanja upokojitvene starosti. »Gotovo lahko delamo nekaj več, ampak ne vsi in ne v vsakih pogojih,« je dejala. Poudarila je tudi, da so ljudje, ki so bili trdno zasidrani v delovni proces in so želeli delati dlje, to lahko brez težav storili tudi na podlagi starega zakona. Kot neustrezno je označila tudi 30-letno obdobje za obračun pokojnin. Nenazadnje je pojasnila, da novi pokojninski zakon ne odpravlja nepreglednosti, saj ne uvaja osebnega računa, iz katerega bi bilo natančno razvidno, koliko je nekdo vplačal in koliko pokojnine si lahko obeta. To bi po njenem mnenju tudi stimuliralo mlade, da bi vstopali v redni delovni proces. Osnovna prioriteta vlade bi morala po njenem mnenju biti ustvarjanje delovnih mest, kar bi posledično tudi polnilo pokojninsko blagajno.
Kot je dejala, je vlada s to razpravo o pokojninski reformi povzročila, da premnogi starejši čutijo, da so, kljub mnogim letom poštenega dela, obravnavani kot strošek. »Tega si naša država Slovenija ne zasluži,« je sklenila.
