Iskanje

Pridruži se

Vladajočo koalicijo je strah državnih arhivov SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo

Vladajoča koalicija se zaveda, da se v Beogradu  nahajajo kopije dokumentov, ki so bili v Sloveniji sistematično in načrtno uničeni in ki gotovo zadevajo marsikoga, ki sedaj v Republiki Sloveniji sedi v vladi, ali je pomagal pri njenem nastanku, ali v praksi sprejema politične odločitve, čeprav nima neke formalne funkcije. Te ljudi vladajoča koalicija ščiti na način, da se skuša čimprej zapreti poglavja v pristopnih pogajanjih Republike Srbije z EU, ki se nanašajo na arhive SFRJ.

Vladajočo koalicijo je strah državnih arhivov SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci spregovoril o očitno neustavnem in skrajno malomarnem odnosu Vlade RS do problema državnih arhivov SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, saj so ustavna kategorija in narodno bogastvo.

Mag. Branko Grims je uvodoma opozoril, da državni arhivi predstavljajo neprecenljivo narodno bogastvo, ki pomeni trajen in najpomembnejši zgodovinski vir o delovanju države, njenih institucij in funkcionarjev, pa tudi analize delovanja. »Brez upoštevanja tega vira kaj takšnega enostavno ni možno, zato vsa zgodovinska stroka neprecenljivo vrednost državnih arhivov vedno postavlja na prvo mesto in od vseh državnih institucij pričakuje, da se njihovo ustvarjanje, pridobitev, ohranitev in zaščito šteje kot najpomembnejšo dolžnost pri svojem delovanju.« Mag. Grims je izpostavil, da je v Sloveniji položaj glede državnih arhivov še nekoliko drugačen, saj je ustavni zakon o izvrševanju Temeljne ustavne listine o Republiki Sloveniji, ki je bil sprejet 25. 6. 1991, kot temeljni ustavni dokument, na osnovi katerega se je oblikovala samostojna država Slovenija, vprašanje državnih arhivov dvignil na ustavnopravno raven. »Arhivi v Sloveniji so ustavna kategorija. Člen v tem ustavnem zakonu se glasi namreč glasi, da Republiki Sloveniji pripadajo vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, to pa pomeni, da gre pri vprašanju arhivov za ustavnopravno zaveza, ki zavezuje vse – vlado, parlament in vse institucije, ki morajo to zavezo dosledno upoštevati in uresničevati pri svojem delu.«

Toda v praksi, po besedah mag. Grimsa, pridemo do problema, kajti ko vlado vodi ustavni pravnik dr. Miro Cerar, »ki očitno kar vpije po želji po ustavni obtožbi, ali pa sploh pojma nima, kaj se mu dogaja,« se zgodi naslednje: Na simbolični datum 29. 11. se pojavi sklic izredne seje treh odborov državnega zbora za zaprto sejo na dan 2.12., ob pol osmih zjutraj. »V samo 48 urah se skuša opraviti sklic seje, pri čemer gre za soglasje k odprtju in ne boste verjeli tudi že zaprtju poglavja izobraževanje in kultura za pristopna pogajanja Republike Srbije z EU. V okviru tega poglavja pa so v resnici tudi arhivi nekdanje SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo,«je povedal mag. Grims. Ob tem je poudaril, da vsa zgodovina uči, da je edina možnost, ki jo ima država, da nekaj izpogaja v pristopnih pogajanjih EU z drugo državo, da to stori, preden se odpre eno od poglavij, zagotovo pa mora vse, kar hoče uresničiti in dokončati, storiti, preden se poglavje zapre. »Tu pa se na eni sami seji v 48 urah po sklicu seje opravi ne samo odprtje poglavja, ampak tudi že kar zaprtje tega poglavja,« je bil kritičen poslanec SDS mag. Grims. »Po domače rečeno: nekdo ima iskreno željo, da na očitno protiustaven način to problematiko kratko in malo pomete pod preprogo v škodo Republike Slovenije, odgovoren za to pa je predsednik vlade, ki je ustavni pravnik,« je povedal mag. Grims.

Nato je pojasnil, da smo prav iz teh razlogov v SDS predlagali, da se z dnevnega reda te skupne seje umakne točka stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za odprtje in začasno zaprtje poglavja 26 – Izobraževanje in kultura za Srbijo. »V Poslanski skupini SDS menimo, da se samo na ta način lahko ustrezno pridobi čas, da se dejansko preuči, kako in kaj je potrebno storiti, da bi se lahko uresničilo tisto ustavno načelo iz ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti Republike Slovenije

»Takšna manipulacija, kot si jo privoščijo v vladajoči koaliciji, je nedopustna,« je bil oster mag. Grims. »V zadevi kot so pristopna pogajanja, ki trajajo že nekaj let, konkretno države Srbije za pristop k EU, sklicati nekaj kot nujno sejo, je popolnoma nedopustno. Nobenega razloga ni za sklic nujne seje, saj gre pri pristopnih pogajanjih za postopek, ki se vleče leta. Da se pa to naredi pri takšnem vprašanju, kar je v Sloveniji ustavna kategorija, pa je očiten dokaz namena, da se želi kršiti slovensko ustavo,« je povedal mag. Grims. Ob tem se je vprašal, zakaj je vladajočo koalicijo tako strah teh arhivov in ocenil, da se vladajoča koalicija zaveda, da se v Beogradu  nahajajo kopije dokumentov, ki so bili v Sloveniji sistematično in načrtno uničeni in ki gotovo zadevajo marsikoga, »ki sedaj v Republiki Sloveniji sedi v vladi, ali je pomagal pri njenem nastanku, ali v praksi sprejema politične odločitve, čeprav nima neke formalne funkcije in ga povsod nosijo po rokah, kjerkoli se pojavi in očitno je nekomu bolj v interesu, da se te ljudi ščiti na protipraven in protiustaven način kot pa, da bi se to vprašanje rešilo na način kot bi se ga moralo, torej da bi se najprej izpogajali z Republiko Srbijo, da pred odprtjem tega poglavja izroči Sloveniji tisto, kar ji ustavnopravno in povsem logično pripada, to so arhivi, ki so za zgodovinsko stroko neprecenljivo narodno bogastvo.« Mag. Grims je še dejal, da se postavlja vprašanje, kako si lahko nekdo kot ustavni pravnik, privošči takšno nesramno manipulacijo.

Poslanec SDS je še dodano izpostavil, da se mora vsa odprta vprašanja z državo, ki se priključuje k Evropski uniji, urediti prej, preden se posamezno poglavje za pristopna pogajanja odpre oziroma vsaj preden se zapre, kajti ko je neko poglavje enkrat zaprto, se ta vprašanja v praksi ne dajo več urejati.  »To dokazujejo pogajanja ne le z nami, ampak tudi z vsemi drugimi državami. Očitno se želi napaka, ki je bila storjena, ko je šlo za dostop Slovenije na odprto morje, ponoviti še enkrat, sedaj pa na vprašanju državnih arhivov, kar pa je ustavna kategorija,« je dejal mag. Grims.

Ob tem je še dejal, da gre pri tem, da bi se omenjeno poglavje s Srbijo čim hitreje zaprlo očitno za »poizkus, da se zgodovino lastnega naroda skrije pred samim seboj in pred svetom.« Po njegovih besedah bo to dejstvo zagotovo odmevalo ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod v Evropi. »Če si to želijo, so na najboljši poti za ustavno obtožbo in za velik mednarodni problem zaradi neuresničevanja ustavne določbe s strani vlade, ki jo vodi ustavni pravnik.«

O predlogu poslanske skupine SDS za umik točke z dnevnega reda bodo člani in članice treh odborov glasovali na začetku jutrišnje seje. Če bo sklep zavrnjen, potem stvari ostanejo na dnevnem redu in članice in člani odborov lahko sprejmejo končno odločitev. V primeru takšnega scenarija mag. Grims opozarja, da delovno telo odloča v imenu celotnega državnega zbora »in je ta odločitev že dokončna. O vprašanju arhivov pa bi brez dvoma moral odločati državni zbor. Tukaj gre za ustavno kategorijo. Tovrstno hitenje in tak sklic je popolnoma nedopusten, poslovniško in vsebinsko.«

Mag. Grims obenem še domneva, da bomo jutri na seji zagotovo priče zelo smešnim izgovorom. »Najbrž se bo reklo, to je stvar kasnejših pogajanj. Takih pogajanj ni in jih nikoli ni bilo. Nobene stvari od članice, ki se je približevala Evropski uniji, se še ni uredilo naknadno, z nekimi pogajanji, ampak se to ureja, preden se odpre eno poglavje, če je problem. In treba je problem rešiti in dokončati, preden se poglavje zapre. Sej vendar temu so namenjena pogajanja, zato se odpira poglavja, da se stvari uredi pravočasno, sporazumno in takrat, ko je za to čas. In čas je sedaj,« je zaključil mag. Grims.

V priponki dopis za umik točke z dnevnega reda skupne seje treh odborov.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.