Vladajoča koalicija tlakuje pot nadaljnji politizaciji obveščevalno varnostnih služb in policije

Obveščevalno varnostne službe in policija vedno bolj postajajo fevd vladajoče koalicije za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v poročilu za leto 2009 izpostavila predvsem problem politizacije nadzorovanih služb. Posamezni primeri, s katerimi se je Komisija seznanila v okviru dela v letu 2009, kažejo na to, da samo z izvajanjem parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami ni mogoče preprečiti zlorab služb v politične namene. Delovanje v posameznih postopkih in preiskavah, ki pa so po navadi medijsko zelo izpostavljeni, pušča v javnosti vedno bolj  resen dvom v objektivnost in zakonitost postopkov, s tem pa resen dvom v zakonitost delovanja teh služb. Politizacija nadzorovanih služb in selektivna obravnava primerov, pa je slaba popotnica za dvig zaupanja javnosti v njihovo strokovno in neodvisno delo, ki je edini porok pravni državi.

Izhajajoč iz ugotovitev v poročilu je komisija predlagala Državnemu zboru RS sprejem dveh sklepov, ki pa jih vladajoča koalicija zavrača: 1.    Državni zbor RS predlaga vladi, da zagotovi izboljšanje nadzora v delu, ki se nanaša na uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v primerih, ko se zoper nadzorovano osebo postopek ustavi oz. zaključi brez vložitve KO. Gre za  že izvedene ukrepe v okviru izvršilne veje oblasti (policije in delno tožilstva), pravno varnost v tem primeru pa ne zagotavljajo sodišča, saj se postopek pred tem že zaključi. V takih primerih je nujno, da ima Državni zbor nad tovrstnimi ukrepi zagotovljen celovit nadzor preko parlamentarne komisije.
2.    Državni zbor RS ugotavlja, da normativna ureditev uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov ne preprečuje možnosti zlorab njihove uporabe, saj se v posameznih primerih ne spoštujejo načela sorazmernosti, racionalnosti in učinkovitosti, zato od pristojnih organov pričakuje, da zakonodajo tolmačijo in uporabljajo restriktivno in s ciljem odkrivanja storilcev kazenskih dejanj in obenem preprečijo politične diskreditacije, ki se s preširokim tolmačenje uporabe dogajajo v posameznih primerih.

Ob odsotnosti predstavnikov vlade ob obravnavi poročila, napadih na predsednika komisije v razpravi in negaciji parlamentarnega nadzora postajajo obveščevalno varnostne službe in policija vedno bolj fevd vladajoče koalicije za obračunavanje s političnimi nasprotniki, ne pa učinkovito sredstvo za pregon gospodarskega kriminala, ki očitno deluje v spregi z vladajočo politiko in z odlivom kapitala na račune v tujini siromaši našo državo.  

Zvone Černač,
predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb