Vladajoča koalicija sprejema zakone, ki privilegirajo družbene elite
nedelja, 20. 6. 2010IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani ministri, v tem mandatu je značilnost te vlade, in tudi vašega resorja, ki ga vodite, spoštovani gospod minister, da sprejemate številne zakone, ki privilegirajo določene družbene elite. Že takoj ste šli s spremembo Zakona o odvetniških tarifah, kjer ste ponovno vrnili možnost odločanja odvetniških tarif samim odvetnikom oziroma zbornici, šli ste v spremembo zakona, da se lahko plače sodnikom dvigajo, zdaj pa je spet v pripravi zakon, ki bo ponovno privilegiral notarje in seveda tudi odvetnike. Za kaj gre? Gre za spremembo Zakona o zemljiški knjigi, v katerem so rešitve, ki bodo ponovno bremenile – koga drugega, kot – slovenske davkoplačevalce. Zanima me: Zakaj greste v spremembo sodniških tarif? Kajti, zdaj je znano, da 80% vpisov v zemljiške knjige gre na račun tako imenovanih malih vrednosti, in vrednost takšnega vpisa je bila zdaj nekje 12 evrov. Zdaj pa boste šli v spremembo, ki določa enotno ceno, to pomeni 100 evrov. Za primerjavo: nekdo, ki bo zemljišče v vrednosti 500 ali 1000 evrov kupil oziroma prodal in ta sprememba v zemljiški knjigi, bo stala 100 evrov.
Druga anomalija takšnega enotnega sistema pa je v tem, da zdaj je bila neka lestvica, da tisti, ki so prodajali ali preprodajali zemljišča, poslovne prostore, zgradbe v veliki vrednosti tajkuni, bogati ljudje, so pa le plačevali 5000 evrov oziroma nekaj več. Sedaj bodo pa vsi zopet plačevali povsem enak znesek, kar se zopet privilegira bogat sloj, revne ljudi oziroma tiste, ki pa bodo prodajali oziroma imeli promet z manjšimi vrednostmi, pa bodo ravno tako plačevali 12 evrov oziroma 100 evrov.
In sedaj še druga anomalija tega zakona. Zakaj se predvideva rešitev, da bodo obvezno vse te spremembe morali uvajati notarji? Že sedaj so notarji bili tukaj v privilegiranem položaju, s tem, da smo v prejšnjem mandatu nekaj teh privilegijev tudi odvzeli. In tukaj je sedaj pomembno, ali zanimivo tudi to, da je do tega bila zelo kritična strokovna javnost, ki ste jo v bistvu povsem izključili in teh njihovih predlogov oziroma opozarjanj niste upoštevali. Zato me zanima: Kje so te glavne spremembe oziroma, zakaj so takšne spremembe predvidene in kaj s tem v bistvu prinese v naš pravni red? Hvala lepa.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod poslanec, hvaležen sem vam za to vprašanje predvsem zato, ker se je v zadnjih dneh pojavilo vrsto dezinformacij, tudi manipulacij z informacijami glede skorajšnjih sprememb Zakona o zemljiški knjigi. Pa grem po vrsti. Najprej moram zavrniti tisto, kar ste rekli na samem začetku, češ, da ta vlada privilegira neke sloje in da smo omogočili dvig odvetniških tarif. To sploh ni res. Odvetniške tarife so nespremenjene, so takšne, kot jih je določil prejšnji minister oziroma prejšnji državni zbor, dvakrat sem že zavrnil predlog za povišanje teh tarif, če bo to potrebno, bom storil tudi tretjič.
Glede dviga sodniških plač, tu je prišlo samo do uskladitve z dvema odločbama Ustavnega sodišča, ki jih prejšnja vlada ni želela izpolniti. Glede zemljiške knjige pa naj povem, da zasledujemo dva cilja. Prvi cilj je večja pravna varnost. Ta se zagotovi tudi s tem, da so predlagatelji kvalificirani. Danes namreč Vrhovno sodišče opozarja na veliko število nepopolnih zemljiško-knjižnih predlogov, ki jih vložijo ljudje, ki so prava neuke stranke, to postopke podaljšuje, hkrati pa povečuje pravno nevarnost, kajti do spremembe lastništva, do spremembe statusa neke nepremičnine in lastništva na njej ne pride v primernem roku, to je sijajen prostor za manipulacije, za zlorabe, za dvakratne prodaje iste nepremičnine in to želimo preprečiti. Tega ni malo, iz tega naslova je v Sloveniji veliko prav. Naš predlog zasleduje naslednji cilj, da bo vsaka zemljiško-knjižna zadeva rešena najkasneje v štirih dneh, štirih dneh, gospod poslanec, ne v nekaj mesecih, tako kot je to danes. Ta cilj zasledujemo in ta cilj lahko dosežemo. Mandat za to spremembo je dal že prejšnji Državni zbor, ki je odložil uveljavitev elektronskega poslovanja z zemljiško knjigo za nekaj časa, konkretneje do začetka leta 2011. Medtem je Vrhovno sodišče pripravilo vse računalniške programe in omogočilo, da se zdaj lahko s to zakonsko spremembo izpelje ta projekt informacijske podpore v zemljiški knjigi do konca. To torej povečuje pravno varnost, povečuje hitrost, izboljšuje pa tudi učinkovitost v smislu cene za končnega uporabnika. In zdaj prehajam na tisti del kjer ste omenili previsoke cene, ki naj bi jih zaračunavali v bodoče strankam, tako notarji kot odvetniki ali pa celo sodišča, ne drži, gospod poslanec, tu in držimo v rokah škarje in platno, kajti sočasno gresta v proceduro s tem Zakonom o zemljiški knjigi še Zakon o sodnih taksah in sprememba notarske tarife. Notarska tarifa se bo znižala in to pomembno znižala v teh zadevah, sodna taksa se bo znižala in pomembno znižala v teh zadevah, tako da bo končni uporabnik, torej državljan, posameznik v vsakem primeru na boljšem, tako tisti, ki prodajajo oziroma sklepajo nepremičninske posle za nepremičnine z relativno nizkimi vrednostmi, kot tudi tisti z visokimi. Rad bi vas opozoril na naslednje.
Državni zbor v prejšnjem mandatu je podobno situacijo obravnaval ob spremembi Zakona o sodnem registru, ko je bilo uvedeno elektronsko poslovanje s sodnim registrom, so se zahteve dela na sodiščih v tolikšni meri znižale, da ni bilo več pravega razloga za to, da se te storitve s strani sodišč sploh zaračunavajo, zato je Državni zbor sklenil, da sodne takse sploh odpravi in jih ne zaračunava. O podobni varianti razmišljamo tudi glede zemljiško knjižnih zadev, ker gremo povsem po isti poti in nam je pravzaprav vzorec takega načina moderniziranja naše zemljiška knjige tisti, ki je bil uspešen v sodnem registru. Poglejte danes, kako posluje sodni register, brez zaostankov, v treh do petih dneh brez stroškov zaračunanih s strani sodišča končnemu uporabniku in na enak način torej želimo storiti pri zemljiški knjigi.
Skratka, ta projekt je naravnan na bistveno modernizacijo, na lažji dostop posamezniku do zemljiške knjige, pa še eno prednost naj izpostavim. Ta sistem bo omogočil brezplačen elektronski vpogled v zemljiško knjigo komurkoli. Tukaj smo bili na različnih bregovih z vrhovnim sodiščem. Vrhovno sodišče je menilo, da bi bilo prav, da bi se ta storitev zaračunavala. Ministrstvo meni, da ne in vlada upam, da podprla ta predlog ministrstva, torej, da bo tudi ta storitev za državljane brezplačna. Hvala lepa.
IVAN GRILL: Hvala lepa. Spoštovani gospod minister – to, da naj bi te vpise izvajali notarji, ni nobena garancija za neko večjo pravno varnost. Kolikor smo bili v preteklosti priča številnih nepravilnostim, celo afer, ki so jih zakrivili ravno notarji, tako da ta garancija tukaj seveda ne velja.
Strinjam se s tem, elektronska zemljiška knjiga je pridobitev k temu, pa zakaj ne razmišljate v smeri, da bi tisti, ki bodo notri vnašali bili ne samo notarji, ne samo odvetniki, dajmo to zadevo razširiti. Naj na vsakem okrajnem sodišču uradnik vnaša v elektronsko zemljiško knjigo na podlagi nekega pisnega obrazca, oziroma prijave tistega, ki je zainteresiran. Zakaj ne bi to stvar razširili na uprave enote? Tam imajo kataster, imajo vpogled, imajo kvalificirane ljudi in bi ravno tako lahko vnašali in s tem seveda tudi tisto dobo, ki ste jo omenjali, koliko danes traja, pa koliko naj bi po novem, se bi seveda skrajšalo. Tako, da tukaj je takšnih možnosti, da se razširi pooblaščene strokovne osebe, da bodo lahko vnašali število, kar veliko možnosti. Tako, da bolje, da se razmišlja v tej smeri naprej. Kar pa se tiče teh vaših ugotovitev oziroma navedb, da naj bi se spreminjala tudi ostala zakonodaja, ki bo nižala notarske tarife in pa sodne takse, bomo sicer vedeli ali to drži, vendar sedaj tudi predstavniki z vašega ministrstva niso nad takšnimi rešitvami, ki so sedaj predvidene, pa tudi v javni razpravi se ne strinjajo s tem, predvsem pa kritična strokovna javnost. Tako, da upajmo, da takrat, ko bo ta zakon v obravnavi, da bo to, kar ste sedaj tudi navedli, bilo res tudi kot eden izmed paralelnih rešitev. Hvala lepa.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Glede te kritične strokovne javnosti in pa strokovnjakov ministrstva, tukaj smo popolnoma na istem bregu, vsaj kar se strokovnjakov na ministrstvu tiče vas lahko glede tega povsem pomirim. Strokovne razprave o tem tečejo že nekaj časa. Zadnja je potekala danes dopoldne na Vrhovnem sodišču in mislim, da je bila zelo koristna. Zelo pazimo na to, da upoštevamo vse vidike neke spremembe. Vsaka sprememba seveda lahko s seboj nosi določena tveganja in mi se jim želimo v največji možni meri izogniti. Zakaj notarji, kot pooblaščeni predlagatelji? Predvsem zato, ker vsakdo, ki danes sklepa, kakršenkoli posel, ki ima za podlago vpis v zemljiško knjigo mora k notarju, zato ker mora overiti podpis na tej listini. Če pa torej mora k notarju, zakaj bi moral zdaj še nekam drugam. Vse lahko opravi na enem mestu. Zdaj gre samo za to vprašanje ali smo sposobni urediti to storitev na enem po taki ceni, da bo enako ali pa ceneje kot danes. Jaz trdim, da smo, s tem predlogom bomo prišli v kratkem tudi v Državni zbor in vi boste seveda presodili ali zadostimo tem standardom.
Tudi odvetniki ostanejo pooblaščeni predlagatelji, predvsem zato, ker imajo nekateri tako zaupen odnos s svojimi klienti, da njihovi klienti želijo, da se na nek način še enkrat preveri storitev, ki se pripravlja za vpis v zemljiško knjigo. Sicer pa moram reči, da po podatkih Vrhovnega sodišča vsi zemljiškoknjižni predlogi, ki jih predlagajo notarji, v več kot 90% primerov zreli za takojšen vpis, brez kakršnihkoli dopolnitev, za razliko od vseh ostalih predlagateljev, zlasti tistih, ki niso kvalificirani, kjer je situacija ravno obratna, kjer je večina teh predlogov nepopolnih, mnogo od njih pa v nadaljevanju tudi zavrženih. In to so razlogi, zaradi katerih menimo, da je to smiselno.
Ko ste omenili pa možnost, da bi stranka neposredno na sodišču sprožila tak postopek, to je mogoče, vendar pa to terja bistveno notranjo reorganizacijo na sodiščih. Predvsem bi bil prihranek pri zaposlenih in s tem pri uporabi njihovih obremenitev v drugih zadevah mnogo manjši, ker potem bi morali imeti tako imenovani šalterski sistem, kjer bi referenti vnašali te podatke v elektronske obrazce. Če nam uspe torej priti s cenovno ustreznim modelom, kjer moraš tako ali tako k notarju, potem najbrž ni smiselno, da uvajamo še ta sistem. Hvala.
IVAN GRILL: Hvala lepa. No, glede na vaše navedbe, spoštovani gospod minister, da je še vedno v teku razprava o tem vprašanju, bi bila zagotovo koristna razprava tudi o tem vprašanju in teh dilemah v fržavnem zboru. Zato v skladu s poslovnikom predlagam, da se tu opravi širša razprava, da se predoči te dokumente oziroma argumente strokovni javnosti, vašega in tudi ostalih resorjev. In da potem skušamo na podlagi teh ugotovitev priti do najboljše rešitve. Sem pa sam osebno prepričan, da konkurenca v nobenem primeru ne škodi. Tako da, če ne bo možnosti samo pri notarjih in tudi odvetnikih, če se bo dopuščalo, da se takšne storitve opravljajo tudi na sodiščih, na upravni enoti, na vem-točkah, takih rešitev, recimo, je zagotovo lahko veliko. In si bodo tudi notarji prizadevali, da bodo delali kvalitetno. To nič ne pomeni, če pride nekdo k notarju overiti podpis, da mora potem prepustiti, da to storitev do konca opravi sam notar, še vedno prepustimo stranki, da se sama odloči in da s konkurenco pridemo do boljših storitev. Prepričan sem, da bo takšna razprava v korist vam, predvsem pa poslankam in poslancem, da bomo lahko dovolj kvalitetno odločali. Hvala lepa.