Vladajoča koalicija skuša institucionalizirali sistemsko korupcijo v delu civilne družbe
torek, 25. 5. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav. Zakona, ki je pred nami, v Poslanski skupini SDS, ne bomo podprli, saj na nek način simbolno odraža politiko sedanje koalicije. Namesto učinkovitega preventivnega boja proti korupciji, ta zakon namreč uvaja boj za videz, za dajanje videza, kako zelo se vladajoča koalicija bori proti korupciji, učinki tega zakona, ki je slabo napisan, ki je pravno vprašljiv, pa bodo povsem v nasprotju s tistim, kar je njegova deklarativna vloga.
Zakon je napisan pravno pomanjkljivo in to na nek način najbolje odraža dejstvo, da je bilo k samo 90-im členom zakona vloženih celo več amandmajev, 95 vseh skupaj, kolikor jih sploh zakon ima in kar je posebej zanimivo, jih je bilo kar dve tretjini, 65 vloženih s strani vladajoče koalicije in večina se je nanaša na pravno neustreznost besedila. To je dokaz, da vlada še niti leto in pol po tem, ko je prevzela svojo vlogo, ni pravno operativna, ni sposobna producirati zakone, ki bi po domače rečeno imeli rep in glavo in ki bi vnašali red v pravni prostor države Slovenije.
Zakon tak kot je, bo vnesel kvečjemu več nereda in bo povzročil težave v njegovem izvajanju. Najlepši dokaz za to, kam pripeljejo raztegljive in dvoumne formulacije, ki jih je ta zakon poln, je amandma, ki je tudi danes vložen s strani koalicije, torej vladajoče večine, in ki se dotika nezdružljivosti funkcij. Tam je namreč člen napisan tako, da če ga pravno pazljivo beremo, potem, ker gre za poklicnega funkcionarja kot je poslanec, uvaja popolno nezdružljivost med poslansko in župansko funkcijo. Ampak vsebina tudi tega člena, ki je spet nejasen, tukaj ne postavlja izrecne izjeme, to se pravi pravno gre v smeri, ki sem jo predstavil, je v nasprotju z obrazložitvijo, ki se konča, citiram stavek: “Torej določba nikakor ne ureja nezdružljivosti poslanske in županske funkcije.” Ali je tisti, ki je pisal obrazložitev sploh prebral, kaj je v določilu zapisal? Jaz se to lahko samo sprašujem. Namreč, druge osebe javnega ali zasebnega prava so brez dvoma tudi lokalne skupnosti, pa to berite kakorkoli že hočete. In na koncu se lahko zgodi, da bo o tem zakonu in o takšnih členih odločalo tudi Ustavno sodišče, vsekakor pa se tisti, ki ste postavili pod vprašaj tudi iz vrst vladajoče koalicije tovrstne pravno raztegljive formulacije šele ob koncu prejšnje seje, po tem, ko smo mi na to opozarjali že nekajkrat v predhodnih postopkih, vem lahko samo zaželim dobro jutro in veliko uspeha v bodoče.
Zakon tak kot je pravzaprav ne samo, da ne bo pripomogel k preventivi k preprečevanju korupcije, ampak bo nasprotno v določeni meri celo sam pripomogel k temu, da bo prišlo celo do institucionalizacije korupcije v enem delu politične družbe. Namreč, ta predlog zakona ne samo, da ne velja samo za javni sektor, ker smo tudi predlagali posege v veliki meri tudi v zasebni sektor, tudi na način, ki je ustavno sporen, saj je zasebna lastnina ustavna kategorija, ampak je ta zakon tudi združba vsega, kar se je očitno zdelo tistemu, ki ga je pisal, da je produktivno za to dejanje videza, kako zelo se bori vladajoča koalicija proti korupciji. In če kdo dvomi o tem, da je šlo za videz, naj si ogled prvotno besedilo, ki ga je v parlament poslala Vlada Republike Slovenije, tam je bilo izrecno zapisano določilo, ki je sankcioniralo nekaj, če bi dajalo videz, da vpliva, pazite, to je pravni precedens “par exellence”, prvič v zgodovini bi prišli do položaja, ko bi videz nečesa imel direktne materialne posledice za tistega, ki bi ga zadeval, česa podobnega seveda ne boste našli v nobenem drugem pravnem redu. No, kasneje ste s svojim amandmajem to nekoliko prikrili za formulacijo možnost, da bi nekaj morda lahko vplivalo kar je tudi ciljno nedorečeno in raztegljivo, samo videzu ste se izognili, toda vsebina ostaja ista, vam gre za videz, ne za jedro zgodbe.
No, in ko sem dejal, da je v ta zakon vtaknjeno vse kar se je nekomu zdelo v vladi in vladajoči koaliciji produktivno za dejanje videza kako se borite proti korupciji, opozarjam na dejstvo, da ste v zakon vtaknili tudi lobije in lobiste. To je pomembna tema, s katero se ukvarja praktično ves demokratični svet in bi vsekakor zahtevala zaradi občutljivosti in različnih dimenzij, ki jih to področje ima, poseben zakon. Tudi to smo v SDS predlagali in tako kot prav vse amandmaje poslanske skupine SDS, s katerimi smo hoteli doseči, da ne bi bil učinek tega zakona zgolj dejanje videza, kako se vlada bori proti korupciji, ampak da bi bil dejansko učinkovito pravno orodje za preprečevanje korupcije, ste to zavrnili tako kot vse ostale amandmaje SDS. In zdaj ste pripeljali do položaja, ki je tragikomičen. V isti zakon ste namreč vnesli lobije in lobiranje ter lobiste in po drugi strani ste vnesli določilo, po katerem bo iz denarja davkoplačevalcev, iz javnih sredstev, kar po tem zakonu pristojna komisija, ki se bo ustanovila po tem zakonu, financirala določen del civilne družbe, konkretno tiste nevladne organizacije, ki bodo deklarativno podpirale boj proti korupciji.
Kaj ste s tem pravzaprav storili? Isti bodo odločali o delitvi sredstev, isti bodo odločali o nadzoru nad delitvijo sredstev in isti bodo preprečevali korupcijo znotraj lobiranja na osnovi teh istih sredstev in krog bo zaprt. In tukaj gre za v resnici čisti politični monolit, kajti tudi z amandmaji, ki ste jih sprejeli na seji odbora, ste preoblikovali komisijo, ki bo odločala o primernosti kandidatov, o katerih bo na koncu odločal predsednik države, da bo ta komisija popolnoma monolitna in bo sestavljena iz predstavnikov, ki jih bo tja imenovala vlada, ki jo je seveda postavila vladajoča koalicija, iz predstavnika parlamenta, ki ga bo seveda spet imenovala vladajoča koalicija, saj ima v parlamentu večino. In potem bo tukaj še predstavnik sodnega sveta in pa še preostalih, v katerih pa se tudi ve, kako je s to večino. No, našli ste celo prostor za te nevladne organizacije. Tako bodo same tudi vplivale na tiste, ki bodo delili o njihovih sredstvih, tako da bo ja čim bolj očitno tisto, na kar želim opozoriti. S tem, ko ste hkrati v isti zakon dali tudi določilo, da bo ta komisija sodelovala neposredno s temi istimi nevladnimi organizacijami, ste namreč dobesedno institucionalizirali sistemsko korupcijo v delu civilne družbe in vse organizacije, ki bodo financirane na tak način, bodo objektivno porinjene v vlogo enega dodatnega vladnega piara za področje boja proti korupciji in naprej je jasno, če ne bodo tulile v isti rog, če ne bodo hvalile vlado, se to pipica zaprla. V tak položaj ste jih spravili. To ni kritika civilne družbe, je kritika teh organizacij. Kje pa. To je kritik, vas, ki porivate civilno družbo v odvisnost neposredno odvisnost od vladajočih, vladajoče koalicije, njene politične opcije in si jo želi podrediti še v tistih redkih delih, kjer do sedaj ni bila povsem podrejena.
Pod krinko boja proti korupciji, torej ta zakon institucionalizira sistemsko korupcijo znotraj civilne družbe. Nič čudnega torej, da prof. dr. Lovno Šturm že nekaj časa opozarja, kot profesor ustavnega prava, da živimo v obdobju vladavine sistemske kleptokrecije. In na nek način je tukaj prav simbolno, da se reče, da v boju proti korupciji bomo skorumpirali, kogar bo treba in naj stane, kar hoče. Torej nadaljevanje tistega izročila o Butalcih s strani tokrat tranzicijske levice in gre za, z denarjem davkoplačevalcev, kupovanje podpore nevladnih organizacij, zdaj vladni, vladajoči ali pa, če želite, v vladni vladajoči eliti, uzakonjeni skrb za njen videz. Gre torej za imidž.
Denar davkoplačevalcev bo zlorabljen za zadovoljevanje nečimrnosti vladajoče elite in seveda za videz oblastnikov, kajti s tem je utemeljena oblast, ki očitno nekaterim pomeni vse. In ko sem dejal, da je poskrbljeno, da bo v postopku povsem monolitno odločala tranzicijska levica, je seveda treba k temu prišteti tudi dejstvo, da zakon, tako kot že mnogi drugi, ki se sprejemajo v zadnjem letu dni, znova povečuje pristojnosti predsednika države, ki bo na koncu imenoval v zadnji fazi to komisijo. To kljub opozorilom ustavnih pravnikov, tako z leve kot z desne, da je teh imenovanj že preveč, ustava jih sicer dopušča, na osnovi zakona, vendar gredo te stvari veliko predaleč, kajti imenovanje, ki potekajo v parlamentu, ki je temu primarno namenjen, potekajo na bistveno bolj transparenten način.
Potekajo ob prisotnosti tako pozicije kot tudi opozicije, kjer se lahko torej neposredno, javno soočajo mnenja. In v Sloveniji živimo v parlamentarni demokraciji, ne gre za predsedniški sistem. Zato ustavni pravniki že dlje časa opozarjajo, da to presega ustavnopravni okvir naše države. Gre pa tudi za vprašanje verodostojnosti take komisije, kajti treba je pogledati, kako to učinkuje tudi z vidika vrednot, saj gre za vrednote.
Imamo predsednika države, ki je odlikoval bivšega voditelja Udbe. In potem se je v bran temu dejanju, ki sta ga zavrnili tako Evropska ljudska stranka, se pravi, sredinske in desnosredinske stranke, kot tudi Socialdemokratska internacionala, kjer so iskali tovariši iz Slovenije podporo za to dejanje, pa so jih zlasti Nemci zavrnili, da je to pač nezdružljivo z vrednotami, na katerih je utemeljena združena Evropa, saj je utemeljena na padcu Berlinskega zidu, in je v očitnem nasprotju tako z resolucijo Sveta Evrope kot tudi z Resolucijo Evropskega parlamenta, s katero je izrecno vrednostno obsojen prejšnji totalitarni režim v vseh svojih oblikah in tudi tajna policija tega režima kot njegovo ključno orodje. Pa se je potem ena od strank v državnem zboru, največja vladna stranka, postavila kot stena v bran temu dejanju, tako da je ta neposredna ideološka in strankarska povezava toliko bolj očitna. Toliko v opozorilo, če bo kdo hotel zanikati, da gre tu za ideološki monolit, ki se poskuša vzpostaviti s tem zakonom in ki bo zagotovo pripeljal tudi do zlorab, zlasti zato, ker je v tem zakonu, kot sem opozoril že na začetku, izjemno veliko raztegljivih formulacij, ustavno vprašljivih formulacij, s katerimi pa se posega tudi na občutljivo področje človekovih pravic.
In tu bi si morali vzeti čas za premislek, to bi morali oceniti, zdaj je še čas, saj gre za tretjo obravnavo, in ustrezno zakon spremeniti, vsaj v tistih delih, kjer ga je še možno. Če pa se tudi to ne zgodi, potem pa bo treba zakon zavrniti v celoti, saj je očitno, da se z njim zopet iz piarovskih razlogov hiti. Hiti se v nasprotju z Resolucijo o normativni dejavnosti, ki jo je ob opozorilih SDS sprejel državni zbor. Namreč, zakon je sedaj zapisan tako, da se uveljavi takoj, dobesedno naslednji dan, ker pač koalicija lovi svoj lasten zaostanek, potekajo namreč že postopki za imenovanje komisije po starem zakonu. Tako da v Resoluciji o normativni dejavnosti vladne šlamparije kot razloga za hitenje, za uveljavljanje zakona hitreje, kot to določajo normalni postopki za uveljavitev, zagotovo ne boste našli.
Vse to so razlogi za tehten premislek danes, na osnovi katerih je treba zakon vsaj spremeniti. Če pa to ne bo šlo, pa zavrniti v celoti. V SDS bomo tako tudi storili.