Vladajoča koalicija le navidezno skrbi za boj proti korupciji

  Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji, ki ga je v zakonodajni postopek poslala vlada, je še en dokaz, da gre sedanji vladajoči garnituri le še za zaustavljanje resnice in  za »delanje« vtisa na javnost – za piar. Vsebina zakona je namreč v očitnem nasprotju z naslovom. Predstavlja šolski primer, kako nikoli ne bi smeli oblikovati zakonskih besedil. Nedvoumen dokaz za to trditev je že samo dejstvo, da je bilo k 90 členom zakona vloženih več amandmajev, kot pa ima predlog zakona sploh vseh členov skupaj, in da je več kot dve tretjini od teh amandmajev vložila k predlogu zakona lastne vlade kar vladajoča koalicija sama! Potem pa še popravke oziroma amandmaje na lastne amandmaje … Ko vam bodo naslednjič govorili o strokovnosti, jih spomnite na to pravno skrpucalo, ki je v mandatu te vlade žal vse prej kot osamljen primer. Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji je v nekaterih delih očitno protiustaven. Vlado tako posebej močno skrbi videz. Da, prav ste prebrali, videz kot (pravni …) pojem. Če bi nekaj »dajalo videz, da vpliva«, ima že sam videz  – tudi če v resnici sploh ne vpliva na nič – lahko hude materialne posledice za nekega državljana. V ustavno pravni materiji je to po vseh dosegljivih podatkih prvi primer na svetu, da ima videz (NE dejanski vpliv!) materialne posledice in lahko povzroči grob poseg na področje varovanja človekovih pravic. Je pa to pravno podnormirano  in z vidika varovanja človekovih pravic brez dvoma sporno določilo odličen dokaz, za kaj gre pri tem zakonu sploh gre: samo za piar, za delanje vtisa, kako zelo se vlada bori proti korupciji, ki jo bo s tem zakonom, polnem pravno nedoločnih in raztegljivih formulacij, ki omogočajo zlorabe, dejansko soustvarjala vladajoča elita sama.  Namesto, da bi veljal v celoti samo za javni sektor, predlog zakona posega tudi v področje zasebnega podjetništva in zasebne lastnine, čeprav je to ustavna kategorija. V predlog zakona je predlagatelj »vtaknil« tudi lobiranje in lobiste, čeprav bi zaradi narave te problematike in zahtevnosti tega področja zagotovo to področje morali zelo natančno urediti s posebnim zakonom. Tak predlog je, skupaj z ostalimi amandmaji SDS, vladajoča večina seveda zavrnila. Tako je sedaj zakon pravna zmešnjava pojmov in nasprotujočih si določil, ki bodo v praksi le še znižale raven zaupanja v pravno državo in povečale pravni nered. Besedilo tako določa kar financiranje nevladnih organizacij iz sredstev davkoplačevalcev po tem zakonu, hkrati pa uzakonja formalno sodelovanje s (temi istimi) nevladnimi organizacijami. Nevladne organizacije bodo s tem dejansko degradirane v vlogo plačanih zagovornikov komisije, oblikovane po tem zakonu, in s tem vladajoče elite, saj bo sedaj vladajoča politična opcija po zakonu monopolno oblikovala komisijo.  Uzakonja se torej dodatni piar vladajoče koalicije pod krinko civilne družbe in na račun davkoplačevalcev. Če stvari imenujemo s pravim imenom: institucionalizirana korupcija z jasnim političnim predznakom, za kar se bo zlorabljalo denar davkoplačevalcev. Da bo mera polna, so v vladi – nestrokovno ali pa namerno, izberite sami…- kratko malo prezrli, da nevladne organizacije same (oziroma ključni posamezniki v njih) mnogokrat nastopajo v praksi tudi kot lobisti določenih interesov. Ker bo komisija, pristojna za »boj proti korupciji« po samem zakonu financirala nevladne organizacije, ki bodo nato nastopale kot (njeni) iz denarja davkoplačevalcev plačani lobisti, je edini logični zaključek, da  pod krinko boja proti korupciji ta zakon institucionalizira sistemsko korupcijo znotraj civilne družbe. Nič čudnega, da prof. dr. Lovro Šturm že nekaj časa opozarja, da živimo v obdobju vladavine sistemske kleptokracije …   Predlog zakona o integriteti in boju proti korupciji bo ostal za zgodovino kot briljanten primer nadaljevanja izročila o Butalcih s strani tranzicijske levice: »v boju proti korupciji bomo skorumpirali kogar bo treba in naj stane, kar hoče…«. Trenutno vladajoča elita bo v imenu boja proti korupciji z denarjem davkoplačevalcev skorumpirala nevladne organizacije kot del civilne družbe in na osnovi takega svojega dodatnega piarja delala vtis doma in v tujini o svoji silni borbi proti korupciji. Z denarjem davkoplačevalcev bo torej kupovala javno podporo nevladnih organizacij svoji po novem kar uzakonjeni skrbi za (svoj) videz. Sporni predlog zakona namesto učinkovitega boja proti korupciji uzakonja le učinkovito skrb za videz – za imidž vladajoče elite. V igri je videz oblastnikov in na tem utemeljena oblast, ki nekaterim pomeni vse. Za to gre. Denar davkoplačevalcev bo z uzakonitvijo institucionalizirane korupcije zlorabljen za zadovoljevanje nečimrnosti aktualne vladajoče elite.  Edina jasno prepoznavna rdeča nit politike vladajoče koalicije SD, Zares, LDS in DeSUS ostaja  drastična  razlika med besedami in dejanji. Tudi – in še posebej – ko gre za boj proti korupciji.  Mag. Branko Grims,poslanec SDS