Vlada želi s svojim birokratskim aparatom obvladovati vse segmente življenja
četrtek, 26. 5. 2011Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno sili sosede, da zaračunajo svojo pomoč. Nasprotujemo sprejemu zakona, ker se problematike dela na črno loteva na povsem birokratski način, ki je v nasprotju z našimi pogledi na upravljanje države. Namesto da bi vlada pospešeno ukinjala birokratske ovire, pripravlja nove zakone, ki uvajajo nove birokratske postopke in dodatno zapletajo obstoječe. Tako Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 16. in 17. členu uvaja nove upravne postopke prijave »osebnega dopolnilnega dela« in »kratkotrajnega dela«. Za tovrstno delo (nabiranje in prodaja gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače obrti, brezplačno delo pri sorodniku) danes niso potrebna nobena dovoljenja ali prijave. Kolikor gre za plačano delo, je važno le, da izvajalec zakonito plača davek.
Tipičen primer birokratske miselnosti je tudi prepoved sosedske pomoči v primeru, ko je delo vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe. Ta prepoved po nepotrebnem posega v svobodo posameznika in soseda sili, da sosedu zaračuna svojo pomoč. Ne gre za prepoved pomembnih razsežnosti; skrbi nas to, da v vladi prevladuje birokratska miselnost, po kateri mora država s svojim birokratskim aparatom obvladovati vse segmente življenja.
Skoraj neopazno se je v zakon pritihotapila tudi določba, da podjetje ne sme opravljati dejavnosti, ki je nima vpisane v sodni register. Prejšnja vlada je v okviru odpravljanja administrativnih ovir ta birokratski nesmisel, ki ne prinaša prav nobenih koristi, ukinila. Spomnimo se, da so pred tem podjetja »za vsak slučaj« registrirala tudi po trideset, štirideset in več dejavnosti. Vrnitev te birokratske omejitve kaže na to, da smo priče nasprotnemu procesu od tistega, ki se je v Sloveniji uveljavil po letu 2000 – mislimo na proces postopnega odpravljanja birokratskih ovir. Teh ovir je še veliko na mnogih področjih in vladi priporočamo, da se loti njihovega ukinjanja, namesto da producira nove.
Ob tem želimo poudariti tudi, da je za preprečevanj dela na črno in davčnih utaj treba predvsem krepiti učinkovitost inšpekcij.
Tipičen primer birokratske miselnosti je tudi prepoved sosedske pomoči v primeru, ko je delo vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe. Ta prepoved po nepotrebnem posega v svobodo posameznika in soseda sili, da sosedu zaračuna svojo pomoč. Ne gre za prepoved pomembnih razsežnosti; skrbi nas to, da v vladi prevladuje birokratska miselnost, po kateri mora država s svojim birokratskim aparatom obvladovati vse segmente življenja.
Skoraj neopazno se je v zakon pritihotapila tudi določba, da podjetje ne sme opravljati dejavnosti, ki je nima vpisane v sodni register. Prejšnja vlada je v okviru odpravljanja administrativnih ovir ta birokratski nesmisel, ki ne prinaša prav nobenih koristi, ukinila. Spomnimo se, da so pred tem podjetja »za vsak slučaj« registrirala tudi po trideset, štirideset in več dejavnosti. Vrnitev te birokratske omejitve kaže na to, da smo priče nasprotnemu procesu od tistega, ki se je v Sloveniji uveljavil po letu 2000 – mislimo na proces postopnega odpravljanja birokratskih ovir. Teh ovir je še veliko na mnogih področjih in vladi priporočamo, da se loti njihovega ukinjanja, namesto da producira nove.
Ob tem želimo poudariti tudi, da je za preprečevanj dela na črno in davčnih utaj treba predvsem krepiti učinkovitost inšpekcij.