Vlada želi na nepravičen način razdeliti bremena krize

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko v razpravi opozoril na neenako obravnavo državljanov s strani vladajoče koalicije. Poslanke in poslanci so danes obravnavali predlog zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena zakona o uravnoteženju javnih financ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. V razpravi je sodeloval vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, gospa ministrica! Da popravek neke ustavne odločitve ni enostaven, kaže tudi zakon, ki ga je Vlada pripravila – štirje vsebinski členi, dva popravljena v postopku in še amandma na enega izmed členov. Če ste tako prepričani, da so tako dobri, potem bi teh pet členov za sanacijo na podlagi ustavne odločitve moralo priti v Državni zbor praktično brez napake. Pa se to ni zgodilo.

Drugič. Tu mnogi zdaj opozarjate, kakšne so posledice razveljavitve tega člena. Veste, ne dolgo tega ste vložili v presojo Ustavnemu sodišču oziroma je bilo dano vaše nasprotovanje Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in slabi banki. Zaradi tega se je postopek sprejemanja zavlekel za nekaj mesecev, pa me zanima, ali ste izračunali izgubo posledic te svoje odločitve, ki je bila na Ustavnem sodišču potem neuspešna. Niste! Torej, tudi vi, kolegi poslanci iz sedanje koalicije, se morate kdaj posuti s pepelom in prevzeti odgovornost tudi za kakšno odločitev.

Kar zadeva zakon, tako imenovani ZUJF, najbrž ni tako slab. Če ste poslali poročilo v Bruselj, in to je eden temeljnih podatkov, ki ste jih tam napisali, kolikšni so učinki prihrankov na podlagi tega zakona. Predsednica vlade je opoziciji predstavila učinke tega zakona, tudi za leto 2014. In če je ta rešitev tega zakona tako slaba, potem bi pričakoval ne le sanacijo tega zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ampak celega zakona. Pa tega spet niste storili. Tako da, če se pogovarjate o tem, kaj je dobro in kaj je slabo pri nekem sistemu, nekem paketu, potem se vi ukvarjate samo z neko alinejo, pustite pa vse ostalo. In tisto, kar je ostalo, prodajate Evropski uniji kot temeljni dokaz za to, da se nekaj na področju varčevanja in prihrankov dela v tej državi. Če ste tako pravični, potem bi se vam morala včeraj zatresti roka, ko ste izglasovali povišanje RTV prispevka, pa ni znal nihče razložiti, zakaj in zakaj toliko. In ko ste dvignili davek na dodano vrednost, ki se je dvignil za prehrano, ki je temeljna dobrina vsake družine, predvsem pa tiste, ki ima nizke prihodke, za več, kot je zgornja stopnja davka. Za prehrano ste dvignili DDV za eno odstotno točko, kar pomeni za izvoz na 9,5 skoraj 12%, zgornjo stopnjo ste dvignili pa za 1%, kar pomeni dvig za 10%. Zakaj ste potem tako nesorazmerno obremenili tiste, ki imajo najmanj?

Glede na to, da se je v nekem obdobju prej poseglo v državne pokojnine, me zanima, zakaj se, recimo, varuhinja človekovih pravic, ki je bila ista kot v tem primeru, ni pritožila na Ustavno sodišče. Tam je šlo – in takrat je bila gospa državna sekretarka – za poseg v pravice, ne vem gospod Presečnik je rekel sedemnajst tisoč oseb, ki jim je bil to praktično edini vir. Pa ni prišlo do nobene pritožbe na Ustavno sodišče. V temu konkretnemu primeru, ko pa se je poseglo recimo v pravice tistih, ki so nad neko določeno stopnjo, pa se je to sprožilo nemudoma in ne samo z enega mesta. Tudi trditev, ki jo je izrekla gospa Črnak Meglič, da so tukaj samo tisti, ki so plačevali v pokojninsko blagajno, ne drži. V tej kategoriji so tudi in jih je nekaj sto takšnih, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno, ampak so jim dodeljene neke pravice na osnovi dodeljevanj ali pa drugih odločitev.

In tudi v temu konkretnemu primeru ne gre za enako obravnavo državljanov. Gospa bivša državna sekretarka, sedanja ministrica se bo spomnila, da ste v prejšnjem mandatu oziroma v Pahorjevi vladi sprejemali Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Tam ste predlagali rešitev, da ni možno istočasno prejemati štipendije in otroškega dodatka. Eno in drugo več ali manj je povezano samo s kategorijo socialnih upravičencev, socialnega transferja, s socialno državo je povezano to. Če je bil študent je dobil samo štipendijo, če je bil pa dijak je dobil pa samo otroški dodatek.

In takrat, se ni nobenemu zatresla roka, nikomur, ne v Socialnih demokratih, ne gospe Črnak Meglič, ne drugim, ki so bili takrat v tisti koaliciji pa se je poseglo izključno v pravice, bi rekel, socialnih transferjev, to se pravi upravičencev, ki so na spodnjem robu družbe in so zato upravičeni do določenih dodatkov ali pa pomoči. To se mi zdi popolno sprenevedanje in nihče se ni opravičil. Reforme, ki jih je predlagala prejšnja vlada, gospa je bila takrat državna sekretarka s tega področja, so zajedale izključno v socialno državo, izključno! Ni bil predlagan niti en zakon, ki bi posegal v pravice tistih, ki so nad socialnimi transferji, niti eden. In to ste takrat prodajali pod tezo pravične razporeditve bremen za premagovanje krize. To poglejte svoje magnetograme, svoje razprave gospoda Frangeža, gospe Črnak Meglič, gospoda bivšega ministra, gospe sedanje ministrice in tako naprej. Kot pravična razdelitev bremen. To ne drži.

In jaz mislim, da na takšen način pristopati k reševanju problemov, ko se določene stvari nesorazmerno porazdelijo po, bom rekel, Gaussu družbe, je nekorektno, tega ne počnete. Vi ste posegali v tisti del, ki je na spodnjem delu Gaussove krivulje, to se pravi pri tistih, ki so, bi rekel podpovprečni. Enega ukrepa niste predlagali, spoštovani kolegi za primere, ko bi posegli v druge pravice, se pravi tistih, ki so nad nekaterimi zadevami. In mislim, da je potrebno povedati, da gre v tem delu v veliki meri za demagogijo in da gre za marsikaj drugega. To, da ste takrat eliminirali sedemnajst tisoč državnih pokojnin, se pravi kmečkih zavarovancev, je šlo tudi najbrž za politični ukrep. Ni se dalo ubraniti tega, da bi ljudem, tam starim mamam s podeželja, ki so ostale brez vsega v gorskih kmetijah, brez možnosti kakšne komercialne dejavnosti in tako naprej, da bi jim dali šibko socialno podporo v obliki državnih pokojnin. Ni se dalo ustaviti. Če pa bi že kaj dobile preko socialnega transferja, bi jim pa to šlo v premoženje. Zakaj pa tistim ne gre v premoženje, ki so odlikovanci po nekaterih dejanjih? Ti ne plačujejo, tem ne gre nič v premoženje, socialnim, recimo ljudem s podeželja pa gre to avtomatsko potem v premoženje. In jaz mislim, da pri teh stvareh, ko se lotevate reševanja določenih stvari, bi pričakoval, da če ste socialni, če se imate za socialne, da ste tudi pravični. Ampak, glede na to kako poznam, kako ravnate in to spremljam že dolgo časa, je socialni samo naslov, pravičnost pa daleč od resnice.