Kritika Zakona o kmetijstvu: več birokracije, manj vsebine
Poslanci so izpostavili, da je približno 90 odstotkov vsebine predloga zakona zgolj prepis obstoječih določb iz veljavne zakonodaje, novih ukrepov pa praktično ni. Vlada se v predstavitvi zakona hvali z dosežki, ki jih je v resnici uvedla že prejšnja vlada, denimo:
-
poenostavitev administrativnih postopkov,
-
spremljanje kakovosti in gnojenja kmetijskih tal,
-
hitrejši inšpekcijski postopki za hitro pokvarljive proizvode,
-
razširitev nabora ukrepov kmetijske politike,
-
zaščita verige preskrbe s hrano in okrepitev delovanja agencije za varstvo konkurence.
Nov zakon po naši oceni ne prinaša dodane vrednosti, temveč odpira vrata za dodatne podzakonske akte, pri čemer bodo uradniki in nevladne organizacije lahko izničili še redke pozitivne spremembe. »Slovenski kmetje bodo namesto prave podpore dobili še več birokratskih ovir in prilagajanja zeleni agendi,« je poudaril poslanec Tomaž Lisec.
Kritika Zakona o kmetijskih zemljiščih: priložnost za zlorabe
Posebej ostro smo opozorili na določbo, ki omogoča postavljanje vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih z boniteto do 40 točk brez omilitvenih ukrepov. Po našem mnenju takšna ureditev odpira vrata zlorabam in pritiskom lokalnih lobijev, saj bi lahko boniteta zemljišč postala predmet manipulacij za dosego dovoljenj.
Prav tako ugotavljamo, da vlada, kljub široki podpori v Državnem zboru in vseh potrebnih mehanizmih, ni uspela pravočasno določiti območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To nalogo smo že v preteklosti podpirali tudi v opoziciji, vendar trenutna vlada rešitve znova preloži v prihodnost. Namesto urejanja ključnih vprašanj, kot so predkupne pravice, najemi in zakupi zemljišč, predlog zakonodaje daje prednost interesom energetskih lobijev in investitorjev.
Spomnimo na novelo Zakona o kmetijstvu iz leta 2021, ki jo je sprejela takratna vlada. Z njo smo uvedli številne konkretne ukrepe: zagotovili smo dodatnih 310 milijonov evrov za sektor kmetijstva, poenostavili administracijo, uvedli spremljanje organskih snovi v tleh, zaščitili pridelovalce v verigi preskrbe s hrano ter pohitrili postopke za kmetijske inšpekcije. Takrat smo v času krize znali zagotoviti sredstva in učinkovite spremembe, danes pa se vlada hvali z rešitvami, ki jih ni sama uvedla, temveč jih le ponovno omenja.
Oba predloga zakonov ocenjujemo kot korak nazaj. Ne prinašata finančne podpore niti konkretnih rešitev, ampak dodatno birokracijo in politične ukrepe, ki bodo slovensko kmetijstvo še bolj obremenili. Slovenski kmetje se soočajo z resnimi težavami v živinoreji, prašičereji, perutninarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu in vinogradništvu, a vlada teh vprašanj ne naslavlja.
Namesto vsebinskih rešitev ponovno dobivamo zeleno agendo, interese energetskih lobijev in politične igre. Ministrstvo za kmetijstvo vse bolj deluje kot ministrstvo proti kmetijstvu.