Iskanje

Pridruži se

Vlada skuša utišati opozicijo in kritično civilno družbo

Zakon o varstvu pred diskriminacijo uvaja presplošne definicije diskriminacije, ki jih ni mogoče jasno interpretirati in je njihova uporaba odvisna predvsem od arbitrarnosti varuha pred diskriminacijo, ki ga ta zakon ustanavlja. Poleg tega pa zakon uveljavlja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo moral domnevni kršitelj dokazovati, da nekaj ni storil in ne da mu bo moral varuh dokazati, da je ravnal diskriminatorno.

Vlada skuša utišati opozicijo in kritično civilno družbo

Poslanke in poslanci so na današnji redni seji obravnavali predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS pa je na seji predstavil poslanec Marijan Pojbič.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MARIJAN POJBIČ: Hvala za besedo. Najprej uvodoma moram povedati, da v Slovenski demokratski stranki predloga zakona o varstvu pred diskriminacijo ne bomo podprli, ker smo prepričani, da je to še en poskus Vlade Republike Slovenije in koalicije utišati opozicijo in civilno družbo, ki se ne strinja z odločitvami in rešitvami vlade in koalicije, ki gredo na škodo predvsem večin državljank in državljanov Republike Slovenije.

Čeprav se zdi, da je namen zakona dober, saj se vsi zavzemamo za odpravo diskriminacije na vseh področjih, pa podrobnejša analiza pokaže, da je namenjen predvsem utišanju kritične civilne družbe. Zakon namreč uvaja presplošne definicije diskriminacije, ki jih ni mogoče jasno interpretirati in je njihova uporaba odvisna predvsem od arbitrarnosti varuha pred diskriminacijo, ki ga ta zakon ustanavlja. Poleg tega pa zakon uveljavlja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo moral domnevni kršitelj dokazovati, da nekaj ni storil in ne da mu bo moral varuh dokazati, da je ravnal diskriminatorno. Zoper odločitve varuha o konkretnem primeru ne bo možno pravno sredstvo, čeprav bo s stališči in izjavami varuha možno javno poseči v čast in dobro ime kogarkoli.

Predlog navedenega zakona ne bomo podprli tudi zato, ker se Vlada kot predlagatelj sklicuje na evropske direktive, ki naj bi zahtevale, da mora država ustanoviti samostojni organ za varstvo pred diskriminacijo, kar ne drži. Ker takšen organ lahko deluje tudi znotraj različnih agencij. Ta predlog zakona ne bomo podprli tudi zato, ker vlada in koalicija govori, da bo ta organ neodvisen. Sprašujem se, kako, če ga imenuje Državni zbor, ki je političen organ in povsem jasno je, da bo organ popolnoma političen. In če spremljamo sedanje kadrovanje koalicije in Vlade Republike Slovenije nam je lahko povsem jasno, kakšno neodvisnost organa lahko pričakujemo.

Prav tako zakona ne bomo podprli, ker se ustanavlja kot samostojni organ z novimi zaposlitvami v državi in javni upravi, kljub temu, da se v državi zavedamo, da je ta sektor države močno predimenzioniran in da je javna uprava v naši družbi bistveno preveč razbohotena in zelo slabo učinkovita. Ustanovitev varuha po tem zakonu je povsem nepotrebna, saj bi se lahko te pristojnosti varuha dodelile varuhu za človekove pravice.

Sredstva, ki jih država po tem zakonu namenja delovanju tega samostojnega organa, so razporejena tako: materialni stroški, pisarniški material 3.500 evrov, stroški obratovanja 5.000 evrov, stroški službenih poti 10.000 evrov, drugi materialni stroški 6.500 evrov, raziskave,  študij, analize, navada te vlade 25.000 evrov, ozaveščanje in informiranje 20.000 evrov, plača zaposlenih na začetku zagovornik oziroma zagovornica 50.000 evrov, namestnik/namestnica 38.000 evrov, višji svetovalec 24.000 evrov, svetovalka/svetovalec 18.000 evrov, skupaj na letni ravni 200.000 evrov. Kljub temu, da imamo v naši družbi več kot tretjino državljank in državljanov, ki živijo pod pragom revščine, da imamo več kot 120.000 brezposelnih, prek 4.000 brezdomcev, 160.000 prejemnikov Rdečega križa, 54.000 prejemnikov socialnih pomoči, 206.000 upokojencev na pragu revščine, 48.000 prejemnikov socialnih pomoči, preko 30 milijard državnega dolga, blizu milijarde in pol letnih obresti, ki jih mora plačevati država za najete kredite letno in tako dalje si Vlada Republike Slovenije in koalicija, ki jo sestavljajo stranke SD, SMC in DeSUS, dovolijo še dodatno obremenjevati državni proračun oziroma slovenske davkoplačevalce. Iz vseh teh razlogov v Slovenski demokratski stranki tega predloga zakona zagotovo ne moramo in ne smemo podpreti.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.